“Prostor, kjer na kmetijski šoli Grm živijo konji, je sramota za šolo in ministrstvo,” so se nam s pismom oglasili udeleženci nedavnega pohoda na Trško goro in priložili fotografijo blata pred konjskim hlevom na pašniku, tik ob glavni cesti na Trško goro.
Tako vsako jesen
“Res so naši konji vsako jesen, ko je veliko padavin, bolj v mehkem. To blato res ni videti lepo, a zaradi tega noben konj nima zdravstvenih problemov,” nam je povedal Tone Hrovat, direktor Centra biotehnike in turizma – Grm Novo mesto.
Tone Horvat, direktor Centra biotehnike in turizma - Grm Novo mestoTo blato res ni videti lepo, a zaradi tega noben konj nima zdravstvenih težav.
Kako je s tovrstno rejo konj na prostem, smo se pozanimali tudi na Veterinarski upravi Republike Slovenije. “Vprašanje reje na prostem postane aktualno vsako jesen, ko ljudje postanejo pozorni na živali, ki so na pašnikih. Na splošno je vprašanje v zvezi z rejo na prostem kompleksne narave, vendar je vtis, ki ga dobijo ljudje ob pogledu na živali na pašniku v zimskem času, pogosto slabši, kot je dejansko stanje teh živali,” je pojasnil Matjaž Emeršič z Vursa.
Predpisi. Pravilnik o zaščiti rejnih živali pravi: živali nastanjene izven objektov, morajo biti, kadar je to potrebno, zavarovane pred neugodnimi vremenskimi razmerami, plenilci in drugimi nevarnostmi. V neugodnih vremenskih razmerah morajo imeti na voljo najmanj zaščito pred močnim vetrom ali soncem in suh prostor oziroma suho mesto za počitek
Lepše kot v boks
Da njihovi konji pritegnejo poglede pohodnikov na priljubljeno Trško goro, se zaveda tudi Janez Bratkovič, pobudnik konjereje na omenjeni šoli. “Hlev na pašniku smo tu postavili prav zato, da bi se konj v tem okolju znova prijel, da bi lahko ljudje te živali videli in bili v stiku z njimi. Seveda bi jih lahko zaprli tudi v klasičen hlev z boksi, a to je za mlade konje skoraj tako kot smrt,” trdi Bratkovič.
Konji, posebno mladi, potrebujejo veliko gibanja, res pa je, da ob tem travo na pašniku povsem uničijo, je povedal Bratkovič in pojasnil: “En sam konj lahko v dveh dneh iz sto kvadratnih metrov trave naredi blato.”
Kriva tudi cesta
Da pa je pred omenjenim hlevom še več blata, kot bi ga bilo sicer, je po Bratkovičevih besedah kriva tudi voda, ki se iz trškogorske ceste izliva prav pred hlev. “To težavo smo si nakopali tisti trenutek, ko smo dovolili širitev ceste po šolskih zemljiščih,” ugotavlja Bratkovič.
