Hrvaška in Slovenija bi morali sprejeti ponujeno pomoč Evropske komisije , vendar pa ti ljudje ne morejo rešiti bistva spora, meni hrvaški predsednik Stipe Mesić.
Hrvaški predsednik
Stipe Mesić je v intervjuvu za današnji časnik Večer povedal, da predlog Evropske
komisije za mediacijsko skupino pod vodstvom nekdanjega finskega predsednika in Nobelovega
nagrajenca
Martija Ahtisaarija pozdravlja, saj bi nam lahko njihove pretekle izkušnje v
reševanju podobnih primerov prišle prav. A kljub temu poudarja, da bistva problema tudi skupina ne
more rešiti.
O ratifikaciji spregovoril tudi predsednik SDP
|
|
O slovenskih "težavah" pri ratifikaciji vstopa Hrvaške v zvezo Nato je spregovoril tudi predsednik SDP Zoran Milanović, ki je dejal, da je obnašanje Slovencev ob raitifkaciji nekorektno. "Njihovo obnašanje je že malo smešno," je še povedal o nas. Dodal je tudi, da verjame, da bo Slovenija ratifikacijo na koncu zagotovo podpisala. |
Od Ahtisaarijeve komisije pričakuje predvsem predlog rešitve, do katerega bi prišli po posvetovanju z obema stranema in pregledu vseh dokazov. Mesić je poudaril, da si želi vedeti predvsem kdo bi spor najbolje rešil, Meddržavno sodišče v Haagu ali Mednarodno sodišče za pravo morja v Hamburgu. Ne izključuje pa tudi drugih rešitev.
Poudaril je tudi, da je mediacija le ena od možnih rešitev, druga možnost pa je, da se spor preprosto zamrzne za nekaj let. "Državi bi se za to obdobje dogovorili za začasen režim, kot smo se mi dogovorili s Črno goro pri Prevlaki. Takšna zamrznitev bi bila gotovo boljša od sedanjega statusa quo, ki obema državama dela škodo," pravi Mesić.
Proti tristranskem spravnemu srečanju
Glede svojega predloga za tristransko spravno srečanje med Slovenijo, Hrvaško in Italijo se Mesić strinja s slovenskim predsednikom Danilom Türkom. Hrvaška in Slovenija se po njegovem mnenju nimata o ničemer spravljati, saj se nista nikoli sprli . "Moj predlog je bil o reči, ki zadeva Slovenijo, Hrvaško, pa tudi Bosno in Hercegovino, Črno goro in seveda Italijo. Italijanska fašistična armada je ubijala v vseh teh državah, požigala vasi, rušila mesta, streljala talce," je pojasnil hrvaški predsednik.
Italijanom, ki jih je označil za sedanje prijatelje, očita predvsem to, da se spominjajo je fojb, ne pa štirih let vojne "v kateri ni bil vsak, ki se je vojskoval, tudi nedolžen." Žrtve fojb so žrtve, ki jim ni bilo sojeno, toda to po njegovem mnenju še ne pomeni, da je vsak, ki je končal v fojbi, nedolžen. "Kaj pa reči za ustreljene talce? Vsi talci so bili nedolžni. Če so požgali vas, če so rušili mesta, so to počeli nedolžnim ljudem. Moramo vedeti, kaj je bilo prej in kaj je bila posledica," je poudaril.
