Slovenija > Intervjuji
24406 ogledov

Matej Gregorčič, Viberate: Vsak dan se nam pridruži 1.500 ljudi, vsak mesec jim razdelimo 60 tisoč evrov

Matej Gregorčič, Viberate
1/13
Anže Petkovšek Matej Gregorčič, direktor podjetja Viberate.
V Viberateu so v petih minutah zbrali 10 milijonov dolarjev. To nameravajo narediti z denarjem …

Skupina marketinških 'mačkov' in glasbenih navdušencev iz podjetja Viberate, ki jih vodi Matej Gregorčič, eden od ustanoviteljev pa je tudi DJ Umek, je pred petimi meseci v nekaj minutah za svoj projekt zbrala več kot deset milijonov dolarjev. Z zbiranjem sredstev s pomočjo izdaje kripto žetonov (ICO) je Viberate izdal 200 milijonov žetonov VIB, vlagateljem so jih razdelili 120 milijonov, vsak je bil vreden okoli sedem centov. Danes vrednost njihovega žetona, ki kotira na kripto borzah, znaša že več kot 40 centov.

Kaj Viberate pravzaprav je in kaj bi rad postal?
V grobem povedano je Viberate platforma, ki pod eno streho združuje glasbeno skupnost.

Glasbeno industrijo je najprej treba ločiti na dva dela: posneto in v živo.

Ko gre za glasbo, ki je posneta, so stvari zelo dorečene, zato se je izogibamo. Na tem področju so recimo zelo aktivne različne založbe, kolektivne organizacije, kot je Sazas, pa iTunes, Spotify, SonudCloud in podobni. Vsi ti se ukvarjajo z glasbo, ki je posneta.

Na drugi strani je izjemno kaotičen del glasbene industrije – glasba v živo. Na tem področju ni nekih homogenih produktov. Zato smo pogosto priča številnim težavam. Med različnim akterji je veliko zavajanja in goljufanja – nekdo recimo lahko plača glasbenika, pa ne pride nastopat, lahko glasbenik pride nastopat, pa ga organizator ne plača. V pogodbah je dorečena tudi promocija, velikost prizorišča … Pogosto se izkaže, da obljubljeni pogoji niso bili izpolnjeni.

Podobno je na področju managementa dogodkov. Da organiziraš koncert z velikim imenom iz glasbene industrije, potrebuješ kilometrino na tem področju. V Ljubljano ti recimo nikoli ne bo uspelo pripeljati Beyonce, če nisi pred tem organiziral dogodkov s podobnimi zvezdniki. Tudi tukaj je zato veliko zavajanja.

Matej Gregorčič, Viberate | Avtor: Anže Petkovšek Anže Petkovšek
Kje torej na ta trg vstopite vi?
Mi želimo s svojo platformo povezati ljudi, glasbenike, njihove managerje, organizatorje dogodkov, prizorišča, prodajalce vstopnic. Glasbeniki si, ne glede na to, koliko zaslužijo, želijo imeti razprodane koncerte. K temu stremijo tudi njegovi managerji, saj to pomeni, da so izbrali pravo prizorišče in pravega organizatorja. To je seveda tudi cilj organizatorjev dogodka. V tem trenutku pa ne obstaja baza podatkov, s katero bi si lahko vsi ti igralci na tem trgu zmanjšali tveganje pri odločitvah.

Glasbeniki bi recimo vsi radi nastopali na prizorišču, ki je priljubljeno. Vemo, da je določen klub v nekem trenutku 'vroč', a ta priljubljenost začne prej ali slej upadati. Mi s svojimi algoritmi določamo priljubljenost prizorišč na osnovi glasbenikov, ki tam nastopajo, s pomočjo različnih kanalov na družabnih omrežjih …

Vsem lahko ponudimo podatke, da denimo managerji vedo, kam pošiljajo glasbenike, kako velik bo dogodek itd. Pomembno je seveda, da je teh podatkov veliko, da obstaja velika baza, kjer se lahko raziskujejo prizorišča, glasbenike, organizatorje dogodkov, in tako naprej. S pomočjo kupa parametrov in algoritmi izračunamo žanr določenega kluba.

Lahko ponazorite na primeru?
Zelo poenostavljeno recimo, da nekdo želi prirediti koncert Đorđeta Balaševića v Ambasadi Gavioli. Tja ga bo gotovo prišlo poslušat manj ljudi kot, če bi nastopil kje drugje.

V Ambasadi Gavioli dogodke prireja ekipa Fetch the Vibe. Mi bomo preverili vse njihove pretekle dogodke, ki so jih organizirali in jim na tej osnovi izračunali žanr. Če bi torej želeli prirediti koncert Balaševića, bo takoj razvidno, da nimajo dostopa do njegovih oboževalcev, pač pa, da so njihova baza poslušalci elektronske glasbe. Zato bodo managerji raje navezali stik s katerim od drugih organizatorjev.

Druga od spremenljivk v tej enačbi je recimo velikost klubov, v katerih je organizator doslej prirejal dogodke. Nekomu, ki je doslej delal koncerte v K4, ne bo nihče zaupal organizacije dogodka v Stožicah, ker nima takšnih izkušenj. Ti preskoki so tudi za glasbenike in njihove agente veliko tveganje. Mi bomo torej vse to izračunali, kot tudi ali organizator spoštuje dogovore, kakšno je ozvočenje dvorane ...

Na podobni osnovi bo platforma delovala tudi, ko gre za komunikacijo med agenti, glasbeniki in njihovimi managerji.

Matej Gregorčič, Viberate | Avtor: Anže Petkovšek Anže Petkovšek
Toda težave in zapleti, o katerih govorite, so pri organizaciji dogodkov prisotne že od nekdaj.
Drži, le da je danes tveganje neprimerljivo večje. Včasih je bil ta posel lažji. Bilo je nekaj ljudi, ki so imeli 'nos' za to. A ta 'nos' je bil vedno vezan na njihov okus. Danes je pri vsej glasbi tega sveta težko biti poznavalec vseh žanrov. Poleg tega se danes okus izjemno hitro spreminja. Včasih so okus oblikovali glasbeni uredniki na radiih, danes je virov glasbe cel kup. Poleg tega so hiti instantni. Če poenostavim: Danes je hit, jutri ga nihče več ne bo poslušal.

Če torej želiš danes v glasbeni industriji sprejemati odločitve brez velikega tveganja, potrebuješ podatke. Te podatke nameravamo na enem mestu zbrati mi in jih preslikati v grafe, ki bodo uporabni za vso industrijo.

S tehnologijo veriženja blokov bodo vsi pod to streho veliko bolj varno poslovali, ljudje bodo lahko kupili vstopnice, glasbo, majice in tako naprej.

Kje pa bo Viberate v tem procesu služil?
Glasbenikom oziroma njihovim managerjem in organizatorjem dogodkov bomo zaračunavali provizijo. Na podoben način kot Airbnb zaračunava provizijo lastnikom stanovanj in najemnikom.

Kdaj računate, da bo platforma začela prinašati denar? Kako jo boste monetizirali?
Leta 2019. Zelo se izogibamo temu, da bi se v tem trenutku osredotočali pa prihodke. Že na začetku tega projekta smo imeli načrt, da bi prihodke začeli ustvarjati med tretjim in petim letom delovanja. Če želiš narediti platformo, je treba najprej ustvariti vsebino, nato pridobiti uporabnike in šele nato lahko začneš z integracijo različnih poslovnih modelov.

Do leta 2019 torej Viberate živi z denarjem, zbranim na ICO?
S tem denarjem bi lahko živeli še več let. Nameravamo pa veliko zapraviti za marketing. Samo v zadnjem četrtletju 2018 načrtujemo za marketing porabiti med tri in pet milijoni dolarjev. Takrat bomo šli v to na polno.

Kako velika prelomnica je bil ICO lani septembra? Bi se zgodba z Viberateom odvrtela v isto smer, če ne bi zbrali 10 milijonov evrov?
Gotovo ne. Za tak projekt potrebuješ denar. Če bi dobili tri milijone, bi nam morda uspelo, le manj časa bi si lahko za to vzeli in manj denarja bi porabili za marketing. Kljub uspešnemu zbiranju denarja pa s sredstvi še vedno ravnamo zelo racionalno. Smo pa od takrat več kot podvojili ekipo, in še vedno zaposlujemo. Predvsem na področju razvoja.

Koliko je v tem trenutku vseh zaposlenih?
Okoli 50.

Kakšne so njihove plače?
Od tisoč do pet tisoč evrov neto, odvisno od kadra. Vsak pa začne z nižjo plačo, ki se mu nato viša.

Matej Gregorčič, Viberate | Avtor: Anže Petkovšek Anže Petkovšek
Koliko glasbenikov imate v tem trenutku vpisanih v vaše baze?
Prikazujemo jih okoli 150 tisoč, v bazi pa jih imamo še kakšen milijon in pol.

Milijon in pol?
Ja, številke so impresivne. To so glasbeniki, ki so že vneseni v naše baze, pa jih je treba še preveriti.

Koliko pa se jih vsak dan vpiše, tako čez palec?
Približno 1.500. Številke so velikanske. Počakajte, preverim. (Se presede za računalnik in pobrska po statistiki.) Včeraj (intervju smo snemali 18. decembra, op. a.) so uporabniki iz 62 držav vpisali 1.673 novih glasbenikov oziroma skupin, dodali 134 novih prizorišč in 468 dogodkov.

Samo včeraj se je recimo v našo platformo registriralo 2.400 novih uporabnikov iz 94 različnih držav.

Prijavljenih je 1.300 uporabnikov z vsega sveta, ki na družabnih omrežjih promovirajo naše podjetje. Dosegli smo, da skupnost uporabnikov, ki je vsak dan večja, širi glas o Viberate. Predstavljajte si, kakšen bo učinek, ko bo ta številka deset ali pa dvajset tisoč.

Kaj pa imajo ti ljudje od tega? Kako te uporabnike oziroma skupnost, ki vpisuje v bazo podatkov, promovira Viberate in podobno, nagrajujete?
Vsak dan mednje razdelimo pet tisoč VIB-ov, torej naših žetonov. Tudi tukaj je v ozadju algoritem, ki ljudi nagrajuje glede na to kaj delajo, koliko delajo … Sistem je dokaj zapleten.

Vrednost našega žetona, torej VIB-a, znaša okoli 0,4 evra. To pomeni, da vsak dan razdelimo dva tisoč evrov oziroma vsak mesec 60 tisoč evrov. Vrednost našega žetona pa raste, iz dneva v dan je vreden več. Za ljudi iz držav v razvoju je to veliko denarja, zato so zelo aktivni. Po drugi strani pa mi na ta način delamo super distribucijo našega žetona po svetu.

Koliko recimo lahko nekdo zasluži s takšnim delom?
Največji zaslužkar je recimo v štirih mesecih prejel že okoli 40 tisoč VIB-ov. To pri današnji ceni žetona pomeni 16 tisoč evrov.

Že zdaj torej veliko denarja namenimo skupnosti, ko pa bomo začeli ustvarjati prihodke, načrtujemo del denarja, predvidoma okoli 30 odstotkov, vrniti skupnosti oziroma uporabnikom. Zato je uspešna platforma tudi njim v interesu, saj lahko skupaj z nami služijo. To je eden od ključnih elementov naše zgodbe in predvsem zato so nas podprli nekateri tuji investitorji.

Viberate | Avtor: Anže Petkovšek Anže Petkovšek
Veliko se govori o mehurčku kripto valut, ki lahko vsak čas poči. Predpostavljajva, da res poči. Kako ste pred to možnostjo zavarovani vi?
Nismo zavarovani. Nekaj denarja imamo sicer za vsak primer v fiat valutah, z razpršitvijo portfelja. Ne smeš vsega staviti na eno valuto, zbrana sredstva je treba smiselno razporediti med različne valute, ki med sabo niso odvisne, seveda pa moraš imeti zlato rezervo tudi v valuti, s katero plačuješ mesečne stroške.

Ampak mi v kripto svet verjamemo. Če bi ves denar pretvorili v fiat valute, bi se naša zgodba sesula. Ta start-up smo postavili na noge, ker vanj verjamemo. Tudi denar, ki smo ga zbrali, nameravamo porabiti za investicije. Nesmiselno bi bilo, da bi ta sredstva dali na banko in na tem kupu čepeli. Mi smo se odločili, da gremo z našim podjetjem "all in". Ves denar bomo investirali.

Če ne bo uspelo, pač ne bo. Ravnamo pa z denarjem racionalno. Trdim, da so tudi naši novi prostori racionalna investicija, ali pa nakup simulatorja vožnje, ki stane 140 tisoč evrov, čeprav smo vanje investirali mnogo več kot povprečno slovensko podjetje. Ljudje morajo radi hoditi v službo in radi bodo hodili samo, če se bodo na delu počutili prijetno. Ni vse plača.

Vsi vemo, kako težko je dobiti dober kader. Ko pride recimo nekdo k meni na razgovor, mu rečem, naj počaka 10 minut, da še nekaj dokončam. On se takrat usede v simulator vožnje in je, če karikiram, praktično že član naše ekipe. Ni ga treba več kaj dosti prepričevati.


Podjetje Viberate se je prejšnji mesec preselilo v nove, okoli tisoč kvadratnih metrov velike prostore. Za svoje zaposlene poleg nadpovprečnih plač skrbijo tudi z delovnim okoljem, kjer imajo svoje strelišče, simulator vožnje, biljardno mizo.

Sedež družbe kljub veliki vpetosti v mednarodne trge ohranjate v Sloveniji. Kako to?
Mi želimo ostati v Sloveniji. Tu je kader res dober, kvaliteta življenja je odlična. Za sabo imamo epizodo v Silicijevi dolini in vsi, ki smo bili tam, smo odštevali dneve, da se spet preselimo nazaj domov. Kakovosti življenja res ne moreš primerjati in dostikrat se tega zaveš šele takrat, ko greš ven iz države.

Ko bomo začeli graditi oddelek za prodajo, bomo seveda potrebovali predstavnike tudi v drugih delih sveta, a sedež družbe bo ostal v Sloveniji.

V zadnjem času smo priča inflaciji ICO-jev. Kako špekulativne so te naložbe? Koliko idej je takšnih, ki so uresničljive in so lahko potencialno dobičkonosne?
Saj uspelo jih ni veliko. Le kakšna desetina je takšnih, ki so zbrali 100 odstotkov iskanega kapitala. Ljudje za neuspešne projekte pač ne izvejo.

Mislim pa, da bo ICO v prihodnje postal povsem običajen instrument za zbiranje denarja. A podobno kot na Kickstarterju ti morajo ljudje tudi v tem primeru zaupati.

Pomembna je tudi vrednost žetona, ki ga izdaš in kaj bo družba z njim delala. Podjetje kreira neke vrste svoj denar, zato se je treba pred investiranjem vanj vprašati, kaj bodo ljudje lahko z njim kupili. Če nima produkta, le idejo, se zadeva lahko hitro izpridi. Mislim, da se bo scena normalizirala in se bo treba za denar potruditi enako kot pri drugih virih financiranja, kar je tudi prav.

Matej Gregorčič se je s poslom srečal že v mladih letih – imel je svojo šolo deskanja na snegu. Na smučiščih je nato prodajal oglasni prostor in se kasneje lotil organizacije različnih dogodkov. V novem podjetju so ta posel nadgradili ter se lotili digitalnega marketinga. Hkrati so skrbeli tudi za glasbeni management, v okviru katere so naredili platformo topdeejays.com z različnimi statistikami s področja elektronske glasbe. Ta platforma je bila neke vrste test trga, pravi Gregorčič, iz katere je izšel Viberate.

Kako pa je vam uspelo tako hitro zbrati toliko denarja?
Vedeli smo, da imamo odlično idejo. Produkt oziroma platforma je bila narejena že oktobra 2016 in so jo zainteresirani ljudje lahko preverili. Bistveno je, da investitorjev ne podcenjuješ in da se pri predstavitvi projekta potrudiš enako kot če bi ga predstavljal investitorjem v San Franciscu. Potem pa je tu še skrbno zastavljena marketinška kampanja in tukaj smo uporabili vse svoje znanje in dolgoletne izkušnje. Ne nazadnje pa je ekipa že ves čas v marketinškem poslu in to znamo početi.

Kje vidite Viberate čez pet let?
Takrat moramo biti vredni že prek milijarde dolarjev. (smeh) Resno, prepričan sem, da bo nekomu idejo, ki jo imamo mi, uspelo uresničiti. Čez pet let bo obstajala platforma za ta del glasbene industrije, tako kot obstajata Airbnb ali Booking.

Kako močna pa sploh je vaša konkurenca?
Konkurence skoraj nimamo. So nekateri, ki poskušajo, ampak za nami zaostajajo za 90 odstotkov. Trenutno imamo mi največ možnosti, da nam uspe. Kako bo ta trg izgledal čez pet let, pa je neznanka. Lahko pride investitor, ki kupi nas in še tri druga podobna podjetja, ki so v tem poslu, ter tako nastane velik igralec.

Viberate | Avtor: Anže Petkovšek Anže Petkovšek
Torej ne bi imeli pomislekov, če bi bilo treba Viberate prodati investitorju, ki bi ponudil dovolj denarja?
Najbrž ne bi v celoti prodali. Bi pa gotovo v zameno za delež v podjetju sprejeli denar. Preskok, ki se lahko naredi z desetimi ali stotimi milijoni dolarjev, je velikanski. Na globalni ravni je za take ideje oziroma projekte tudi sto milijonov dolarjev malo.

Vam dam primer. Poznate aplikacijo Letgo, portal za prodajo z druge roke?

Poznam, ja.
Kaj mislite, koliko denarja so v podjetje vložili investitorji?

Ne vem. Recimo nekaj deset milijonov dolarjev.
Saj veste, da je to, kar pravite, kar velik znesek … Ampak v Letgo so zbrali 375 milijonov dolarjev.

No, saj nekaj časa so bili njihovi oglasi res čisto povsod.
Točno tako. In če želiš narediti tako globalno kampanjo po vsem svetu, potrebuješ nekaj sto milijonov dolarjev. Ne razumite me narobe, mi lahko z desetimi milijoni naredimo veliko. Če pa želiš biti res velik igralec, stopijo v igro velikanske vsote.

Mi v tem poslu nismo samo zaradi denarja. Ustanovitelji že danes zelo lepo živimo, vsak od nas ima hišo, avto … Smo skratka preskrbljeni. Sicer na kredit, ampak nas ne skrbi, da ga ne bi mogli odplačati. V tem poslu pa vztrajamo zaradi čisto drugih vzgibov. Radi bi spremenili glasbeno tržišče in pustili sled.

david.jug@zurnal24.si

Komentarjev 7
  • yoox 00:02 11.januar 2018.

    Hmm se pravi 45,000 ljudi (ce obratujejo en mesec) si razdeli 60k€ ... ali ni to 1,3€ na enega? Ce so v biznisu 2 meseca, potem si jih 90k razdeli to vsoto, kar pride 0,66€ na userja ... mogoce kaj zamujam? :D

  • jakob84 16:55 10.januar 2018.

    Tudi, če jih imajo na kredit, ga moraš najprej na banki dobiti :D Janez največji ponzi shema v naši državi so pa pokojnine, piramidni sistem je pa tvoja služa in celotna država :D

  • Kojak 08:57 08.januar 2018.

    PIRAMIDNI SISTEM!