Razumem, da je Roberta Goloba strah

Čeprav se o svojem nastopu na prihodnjih državnozborskih volitvah še niste izrekli, vas ankete javnega mnenja že uvrščajo precej visoko, kako gledate na to?

Sem zelo konservativen glede teh ugotovitev, prihajam iz FDV in vem, da metodologija družboslovnega raziskovanja lahko gre v vse smeri. Na neki način jemljem to kot priznanje temu, kar delam, hkrati pa se zavedam, da se stvari lahko spremenijo čez noč. Je pa to spodbuda k temu, da človek začne razmišljati, še o čem drugem.

Ste sami naročili kakšno anketo javnega menja, na podlagi katere bi se lahko odločali?

Ne. Tudi virov za to nimam.

Ste evroposlanec, imate dobro pozicijo znotraj skupine Zeleni v Evropskem parlamentu, plača je v redu …

Ni slaba, ne …

Kaj vas torej vleče v slovensko politiko?

Zelo dobro vprašanje, tudi, ko se pogovarjam z ženo, me sprašuje, ali res moram ves čas riniti v težave. To bo klišejsko in verjamem, da se bodo tisti, ki bodo to brali, prijeli za glavo, vendar iskreno mislim tako.

Vsakič, ko letim domov, vidim turiste, ki fotografirajo iz letala in pravijo, kako lepo je. Res je lepo, ampak upravljanje pa nam res ne gre najbolje, ne oziraje se, katera vlada je na oblasti. Prepričan sem, da bi lahko bilo boljše, ne morem se znebiti občutka, da smo sami sebi največji sovražnik. Ujeti smo v nepomembne ideološke in kulturne boje. Medtem ko se ves svet spreminja s svetlobno hitrostjo, se mi temu ne prilagajamo in se ukvarjamo s trivialnimi stvarmi.

Mislim, da bi lahko naredili več in bolje, se pa popolnima zavedam, da tega ne morem narediti sam. Če sem bil kandidat za predsednika s teamom treh, ta zgodba zahteva bistveno večjo ekipo. Pogovori še potekajo. Nimam še jasnih zagotovil tistih, ki me h kandidaturi spodbujajo, da mi bodo stali ob meni. Dokler zagotovila ne bodo povsem jasna, ne morem ničesar reči z gotovostjo. Preveč takih poskusov smo v Sloveniji že videli.

Anže Petkovšek

Nekdanji predsednik Milan Kučan vam je nekako izrazil posredno podporo, ko je dejal, da je računanje na nove obraze presežena stvar, vi pa, da niste nov obraz, ker ste bili župan, nastopate kot obramboslovec in poudaril tudi, da se strinja z vašimi stališli glede Ukrajine. Kaj to pomeni za vas? 

Verjetno gospod Kučan vidi, da nekatere stvari niso najboljše, verjetno si, domnevam, v tem delu želi neke spremembe. Eklatantne in neomajne podpore nisem bil deležen, verjetno pa ocenjuje, da bi bilo zaradi izkušenj, ki so nabrale v 16-letih in vrednot, na podlagi katerih delam, to lahko zanimivo.

Ampak, tudi tukaj sem predviden. Spomnimo se, ko so k Zoranu Jankoviću na magistrat prišli njegovi podporniki. To je podpora, ki je neomajna. Občutek imam, da pomembni soodločevalci, ali kot jih nekateri imenujejo, strici iz ozadja, še niso povsem dvignili rok nad aktualnim premierjem. Neko preračunavanje z dvema, tremi ... to mi ni blizu. Politika je stvar realnih možnosti, ne le tega kaj si nekdo želi. Želel bi, da pridemo do točke, ko se res strinjamo, da je to lahko dobra zgodba, če pa se ne bomo, kot ste sami ugotovili, ni mi slabo, dobro mi gre kot evroposlancu, delal bom to naprej.

Ste v stiku z gospodom Kučanom?

Dobila sva se, pogovor je bil dober, gospod je neverjetno pronicljiv. Ampak, kot sem rekel, dokončnega 'da' še ni. Po svoje razumem, verjetno se vse stvari še niso razvile do te mere, da bi bila situacija zrela.

O tem, ali se boste podali na volitve v Sloveniji, se boste odločili do začetka šolskih počitnic, pravite. To nepreklicno drži?

Drži. To je skrajni rok, da si s tistimi, ki se o nastopu na volitvah pogovarjamo, povemo, ali zmoremo ali ne. Odločitev želim sprejeti preudarno, s čim več argumenti na mizi. Nikomur se ne bom vsiljeval, to ni moja narava. Če ne zmoremo, ne bo nobene zamere.

Koliko je vaša odločitev odvisna od tega, ali bodo uspeli pogovori o združitvi med Levico in stranko Vesna, s katero ste kandidirali na Evropskih volitvah?

Ni posebne povezave. Kolegi iz Vesne verjamejo v to zgodbo, to spoštujem in cenim, kot sem razumel, so s pogovori z Levico že precej napredovali, sam pri tem nisem sodeloval. Želim, da jim uspe, sem jim pa iskreno povedal, da težko verjamem, da bo to 'game changer', ki bi lahko pomembno spremenil politiko. Menim pa, da politika potrebuje pomembno spremembo. Čas je zahteven in potrebujemo zelo zahtevne odločitve, Biti ujetnik drugih, mi ni blizu. Če se že pogovarjamo, se dajmo pogovarjati o smelih načrtih, sam pa ocenjujem, da bi bilo na ta način težko doseči cilje.

Če vas prav razumem, se bolj nagibate k temu, da ustanovite svojo stranko, kot pa da ste kandidat koalicije med Levico in Vesno?
 
Ja, bolj se nagibam k temu. To sem jim tudi povedal. Za to sta dva bistvena razloga. Prvi je ta, da je treba ponuditi svežino, ne pa nečesa, kar že obstaja, drugače zapakirano. Kot drugo pa mislim, da je treba iskati ekipo, ki presega spekter in interese obeh polov, ki so omejeni skopo oziroma specifično. Treba je iti širše in ne vidim možnosti, da bi to bilo mogoče v tem kontekstu.

Z Levico nikoli nisem imel težav, menim pa, da jim pri zagovarjanju nekaterih stvari manjkata fleksibilnost in razumevanje. Tak primer je recimo oboroževanje. V slovenskem političnem spektru potrebujemo širši diapazon, ki lahko naslovi več stvari. Da se ne pogovarjamo samo o tem, kje so proti, ampak tudi kje so za in pod katerimi pogoji. Zaradi tega je pomemben širši nabor politikov, ki to razumejo. Levici sem povedal, da če bi kdaj bili v situaciji iskanja koalicijskega partnerja, je to naravna zgodba, za pomembne strukturne spremembe, ki jih moramo doseči, pa je potrebno več širine.

Anže Petkovšek

Slišati je, da naj bi bili nekateri ključni akterji negotovi glede podpore vaši politični aktivaciji na prihodnjih volitvah, ker se bojijo tega, da boste šli v koalicijo s SDS.

Koalicija s SDS je nemogoča. To še ne pomeni, da se ne bomo skušali pogovarjati. Politiki so se dolžni pogovarjati. Koalicija je kot poroka, če greš z nekom v koalicijo, moraš deliti z njim vrednostne poglede, način dela in še marsikaj. Ne vidim nobene možnosti, da bi to bila lahko SDS z Janezom Janšo. Verjamem pa, da koga skrbi moja načelnost, ker sem dal jasno vedeti, da so nekatere stvari zame nedopustne in se ne bom nikomur uklanjal. Sem že toliko star, da lahko stojim na svojih nogah. Motijo me sporne moralno etične stvari, konec koncev tudi stvari, ki mejijo na korupcijo. Tukaj bom neomajen, če je zaradi tega kdo vznemirjen, tudi prav.

Kaj pa sodelovanje z Anžetom Logarjem, z Demokrati?

Pri Anžetu je tako, da kdo bi vedel. Nekajkrat sva se srečala. Eno je, kar govori in to, kar govori je všečno. Moramo sodelovati in se pogovarjati, ampak vendar nekatera dejanja, tudi zadnje, z interpelacijo in njegovo vlogo pri referendumu, me ne navdajajo s prepričanjem, da je to popolnoma samostojna zgodba. Imam nekaj pomislekov in nisem edini.

Smo na točki, ko bi Slovenija morala razmišljati tudi o tem, da bi dobili vlado, širšo od levega dela. Izzivi, ki nas čakajo, so težki. Življenjska izkušnja govori, da je dobro slišati tudi drugo stran. Za razliko od trenutnega premierja izhajam iz tega, da ne vem vsega in da nimam vedno prav in da mogoče kdo ve več od mene. Pomenljiva je bila izjava ministra Klemna Boštjančiča na Festivalu Svobode, ko je dejal, da smo zajadrali v čudno ekstremno levo stran. To vse pove. Veliko evropskih vlad gre čez sredino, ravno zato, ker se zavedajo, da je dobro slišati drugo stran. Želel bi si partnerja preko sredine in mislim, da smo za to zreli. Žal nikakor tega ne vidim v Janezu Janši. Kdo so ostali partnerji, je stvar pogovorov in dialoga.

NSi vam je blizu?

Z gospodom Matejem Toninom sobivam v Evropskem parlamentu, o mnogih stvareh, kot denimo o obrambnih stroških, se ne strinjava, ampak dopuščam, da ti nekdo pove drugi vidik. Ni nujno, da se bom z njim strinjal, je pa dobro slišati in mislim, da bi NSi lahko bil zanimiv partner in enako velja mogoče za Anžeta. Volilni rezultat bo odmeril vse skupaj.

Pripravljenost sodelovanja z vami je izrazil tudi nekdanji premier Tone Rop. Sta se že sestala?

Sva. Ti, s katerimi sodelujem, so mi svetovali, da se sestanem s čim več ljudmi, ki imajo veliko izkušenj. Dobil sem se tudi z gospodom Borutom Pahorjem. Dobro je slišati njihove izkušnje, s katerimi izzivi so se sami srečevali in tudi, da ti nalijejo čistega vina in povedo, da ni vse tako lepo, kot je videti na prvi pogled.

Pogovor je bil zelo dober, gospod Rop je bil premier, finančni minister, konec koncev podpredsednik Evropske investicijske banke. Razočaran sem in menim, da gre za zamujeno priložnost, ker ni zasedel položaja guvernerja. Kot sem razumel, je v ozadju popolnoma druga zgodba, ki nima povezave z njegovo strokovnostjo. Spet so v ospredje stopili interesi posameznih omrežij, društev, združb.

Anže Petkovšek

Dal mi je veliko nasvetov, dobrih napotkov. Možnosti sodelovanja nisva zaprla, moram pa še malo premisliti. Svetoval mi je nekaj imen ljudi, s katerimi se velja sestati. Ni mišljeno, da bo dobil neko funkcijo in tudi on tega ne pričakuje, njegova pričakovanja gredo v smeri, da se malo več normalnosti vrne v slovensko politiko.

Vodenje države skozi navdih ne gre, tu mu moram dati prav. Investitorji si želijo neko stopnjo predvidljivosti. Tudi zadnji podatki glede BDP kažejo, da ljudje trošijo manj. Zakaj? Zaradi negotovosti. Enkrat se govori, da bo davek na nepremičnine, potem tega davka ne bo. Glavna vloga političnih odločevalcev je, da ljudem zagotovijo neko stopnjo zaupanja. Ko se odloča, naj se odloča preudarno in potem tudi izpelje, tretjič, mislim, da je vse preveč arogance, kot da smo ljudje nebodigatreba in nas politika potrebuje samo vsaka štiri leta, vse vmes pa bi bilo bolje, da nas ni.

Tudi poziv, da ne gremo na referendum, je tipični primer, "saj vi ne veste, kako odločati, kar doma ostanite." Tak odnos ni pošten in ne vodi v demokratično družbo. Ko sva s premierjem govorila o tem, sva se takoj razšla. Tega ne bi mogel nikoli podpreti. To je podcenjevalno in nedemokratično.

Pa vendar, vladajoča stranka ostaja dokaj močna in še naprej igra in bo še igrala na karto antijanša. Boste vi igrali na karto antigolob?

Ne želim, da bi ljudje to dojeli, kot ste opisali. Prav bi bilo, da ljudje ne gredo glasovat proti nekomu, ampak da gredo zaradi nečesa k nekomu. Moja dolžnost je, da v primeru aktivacije kredibilno nastopam glede programskih vsebin, stališč in vrednostnega kompasa. Ne želim, da bi šlo za glas proti nekomu, ampak za glas za nekoga. Protivolitev je bilo že veliko, čutim pa, da se dela vse na tem, da bi se ljudem ponudila samo dva kandidata, da bi ljudje morali izbirati med gospodom Janšo in gospodom Golobom.

Razumem vzgib gospoda Goloba, zakaj to želi, mislim pa, da je zelo slabo, da bi se morali ljudje po modelu prejšnjih volitev odločati o manjšem zlu. Marsikoga bo to demotiviralo, pričakujem, da bo udeležba slaba, ker ljudje nismo tako neumni in vemo, za koga to dela. Tudi to je eden od razlogov, zakaj ponuditi tretjo opcijo, da vsem tistim, ki se z gospodom ena in gospodom dva ne strinjajo, ponudi možnost tretje opcije. Rekli boste, saj strank je mnogo, to je res, a z vidika potencialnih velikih sprememb pa ne toliko.

Ste Golobovo sporočilo o poenotenju levih sil na Festivalu Svobode razumeli kot zapiranje političnega prostora pred vami?

To je to. Razumem strah. Mislim, da je Valicon objavil raziskavo, ki dokazuje, da je najlaže zmagovati v binarnem svetu. Potem se zgodi tako imenovani lijak glasov, vsi tisti, ki se bojijo enega, se zlijejo k drugemu. Zdaj se ta oder pripravlja, da bi ljudje bili prisiljeni ravno v to smer. Smiselno je nasloviti to dilemo, ampak sem že prej povedal, pod katerimi pogoji.

Zanimanje za vašo novo stranko naj bi izražali tako imenovani odpadniki Svobode, jih boste sprejeli?

Odpadniki so težka beseda, rekel bi drugače misleči. Z nekaj njih sem se srečal. Ko poslušaš, na kakšen način struktura deluje, kaj se od njih pričakuje, jih razumem, ker prihajam iz okolja, kjer mi je svoboda misli zelo pomembna, razumem. Razumem, da ljudje ne vidimo stvari enako, seveda izmenjamo mnenja na dostojanstven in spoštljiv način, lahko pa imamo različne poglede.

Če se nekdo razide, ker ne sledi slepo navodilom, rečem temu, da je to vrlina, ne pa problem in odpadnik. Z nekaj temi ljudmi smo se pogovorili in interes je, prezgodaj pa je še za te odločitve. Vidim, da je nervoza zelo velika, pritiski so zelo veliki, ljudje so v stiskah zaradi pričakovanj, to ni dobro. Politika je veščina, v kateri je treba delati mehko in znati upravljati različne interese in jih pripeljati do skupnega imenovalca.

Nekateri pravijo, dober direktor bo dober politik in obratno. Jaz mislim, da dober direktor ne bo nikoli dober politik, ker je logika delovanja podjetja popolnoma drugačna kot logika delovanja politike, posebej državne, kjer imamo sistem in je treba ves čas in neumorno iskati rešitve, ki bodo vsaj v nečem zadovoljile vse.

Lahko naštejete tri največje slabosti in tri odličnosti Golobove vlade?

Dobro so zaznali, katere stvari je treba v Sloveniji nasloviti. Imamo težave na stanovanjskem področju. Hočejo iskreno nekaj narediti, se pa kaže, da morda ne razumejo, kako ti potoki tečejo. Ni ministrstvo in država tista, ki bo ta problem rešila. Treba je odpreti možnost sodelovanja z občinami, one so lastnice parcel, jih komunalno opremljajo in lahko pospešijo izdajanje gradbenih dovoljenj. Tega ne more delati nekdo iz Ljubljane.

Področje zdravstva, zaznali so pravi problem in želijo ga rešiti, a način, da greš na fronto s tistimi, s katerimi bi moral rešiti problem, ni pravi. Raje bi se vprašal, zakaj nekdo v javni mreži tako hlepi po delu v zasebni mreži. Trdim, da moramo ustvariti pogoje, da bodo vsi tisti, ki odhajajo iz javnega zdravstva, živeli svoje sanje znotraj javne mreže. Pogoji dela in nagrajevanje. Tukaj se kaže pomanjkanje empatije, lahko se nam zgodi, da ne bo učinek tak, kot smo želeli, torej, več dela opravljenega v javni mreži.

V zunanji politiki je iskren namen priznanje Palestine, biti proaktiven, manjka pa pomemben segment gospodarske diplomacije. Lahko bi bili bolj drzni, predrzni za nekaterimi predlogi tako v Varnostnem svetu in tudi, ko se pogovarjamo o Ukrajini. Šele v tretjem letu vojne smo prepoznali, da bi mogoče pogajanja lahko bila v Sloveniji, kjer sta se dvakrat srečala najvišja predstavnika. Smelosti bi lahko bilo več. Če potegnem črto, več odprtosti, transparentnosti delovanja vlade bi si želel.

Reforma na podočju pokojninskega in plačnega sistemna. Absolutno smo zaznali iskren namen izpeljati stvari, bojim pa se, da ne oziraje se na doseženo, nismo dosegli dveh stvari. Prvič, vzdržnosti sistemov. Bojim se, da se bomo čez nekaj let pogovarjali o istih problemih, in drugič, zlasti v sistemu javne uprave, nismo izpeljali sistema nagrajevanja po učinkovitosti. Doseči je treba, da bodo znotraj javne uprave nagrajeni tisti, ki so učinkoviti, tisti, ki niso, ne bom rekel, da se kaznujejo, jih bo pa počasi treba segmentirati. Uravnilovka ubija propulzivnost, ubija angažma, motivacijo …

Anže Petkovšek

Glede pomanjkljivosti, ena večjih je netransparentnost. Mnoge stvari ne dobijo epiloga, čeprav se ve, da je bilo narejeno narobe, se ne išče krivca. To meče slabo luč in daje vtis, da so politiki generalno vsi vse enaki, kar ni čisto res.

Drugič, konsistentnost. Nepremičninski davek je tipičen primer. Menim, da je v Sloveniji nujno potreben, treba pa je biti preudaren in natančen in ne spustiti informacije, ki vznemiri sto tisoč ljudi, potem pa nenadoma ugotoviti, da se tega ne bomo šli. Predlog je treba najprej dodelati in šele dodelan predlog, ki bo imel odgovore na vse možne pasti, poslati v razpravo.

Premoženje je v Sloveniji zelo nizko obdavčeno glede na Evropsko unijo. Participacija in delitev bremena bi morala biti bolj enako porazdeljena. Konsistentnost pri delovanju in mogoče manj arogance, treba je biti spoštljiv in postavljati vzor. Vsi odločevalci sooblikujemo javno mnenje in javno podobo; nam ni dovoljeno vse in nam ne sme biti dovoljeno vse. Manj nam mora biti dovoljeno, tukaj pa mislim, da je ravno obratno; vsaj tako jaz dojemam.

Kje vidite Slovenijo v prihodnosti, naj bo to izvozna država, center odličnosti ... Kaj bi bili vaši trije ključni poudarki?

Slovenija lahko gospodarsko preživi samo skozi odličnost. Ocenjujem, da potrebujejo dve zadevi, da pridemo do tega cilja. Premisliti bomo morali šolski sistem, ki je odličen, ampak treba bo učitelju, profesorju in šoli vrniti avtoriteto, erozija je trenutno popolna. Moja žena uči 25 let, sam učim 26 let. Postavljene morajo biti meje, teh praktično ni več. Šola ima pomemben vzgojni element, a ne more nadomestiti vzgoje doma.

Druga stvar, ki je povezana s šolstvom, več bo treba vlagati v znanost in razvoj. Države Evropske unije v povprečju vlagajo dva odstotka, Kitajska šest, ZDA štiri. To je cilj, ki ga moramo doseči. Globoko verjamem, da je vlaganje pet odstotkov BDP v obrambo popolni antipod temu. Tisto je denar, ki je izgubljen, izobraževanje pa je naložba. Bolj je treba povezati potrebe gospodarstva s šolskim sistemom, ker se stvari na trgu tako hitro spreminjajo.

Treba je vzpostaviti tudi pogoje, da bo gospodarstvo lahko normalno funkcioniralo. Razbremeniti je treba plače zgornjemu srednemu sloju, tistim, ki so inovatorji, inženirji in tako naprej. Tukaj je bilo narejenega premalo. Sicer razumem opozorila glede izpada dohodkov, po drugi strani pa je treba razumeti, da če bomo izgubili ta del ljudi, ne bomo v poziciji narediti gospodarskega skoka na področju prebojnosti, inovativnosti in konkurenčnosti.

Tretja stvar, ki bi jo bilo treba bolj nasloviti, sta digitalizacija in umetna inteligenca. Digitalizacija ni nakup 13 tisoč računalnikov. Slovenija, kot manjša država bi lahko bila bistveno bolj fleksibilna, hitrejša, bolj propulzivna, odzivala bi se lahko hitreje.

Naše gospodarstvo bo zagotovo izvozno, pri tem pa moramo doseči, da bodo naši produkti nepogrešljivi. Tajvan s polprevodniki je tipičen primer, ko so našli tržno nišo. Tudi mi moramo najti produkte s tako visoko dodano vrednostjo, da nas bodo vsi potrebovali. Kolektor je bil dolgo časa na področju komutatorjev nepogrešljiv za avtomobilsko industrijo. Gospodarstvu je treba omočiti, da bodo najbolj propulzivni ostali doma in ne bodo iskali davčne zaščite drugje. To je na dolgi rok naložba, ne izguba prilivov.

Anže Petkovšek

Ali lahko svoj politični projekt peljete hkrati z mandatom evropskega poslanca ali boste mandat vrnili, če se boste podali v politično tekmo?

Mandat sem dobil na osnovi nekaj več kot 52 tisoč preferenčnih glasov. Volivci, ki so mi ta mandat zaupali, so mi to zaupanje dali z določenimi pričakovanji. Moja dolžnost je, da dokler opravljam to funkcijo, to delam skrajno angažirano. Dokler ne prevzamem neke druge funkcije, je prav, da jo. Če bom kdaj prevzel neko drugo funkcijo, potem v skladu z zakonom stopi v veljavo nezdružljivost mandatov in takrat se mandat vrne, oziroma pride na vrsto tisti, ki je za menoj. Vse ostalo je prenaglo odločanje in po tem ni potrebe.

Bili ste v Evropskem parlamentu, ko je tam imela govor predsednica države Nataša Pirc Musar. Govor je razdelil evroposlance, v delu je bil dobro sprejet, v drugem delu pa so bili poslanci zelo kritični.

Ko poslušam poslance desnice, ki skušajo razložiti, da je to, kar počne Izrael, obramba Izraela in boj proti terorizmu, ne morem verjeti lastnim ušesom. Kako lahko pod krinko obračunavanja s Hamasom izstradaš dva milijona ljudi? Tukaj trohice argumenta ne najdem. Vrh evropske hipokrizije je, da ti isti poslanci, ko je govora o Rusiji - da se razumemo, Rusija je agresor in je prav, da jo tako obravnavamo - a ko govorimo o identični sliki v Gazi, trdijo, da je to samoobramba. Že lani sem rekel, da gre za genocid in to, kar je povedala predsednica, je golo dejstvo. Čudim se, kako lahko tako bazično stvar vidimo drugače.

Ste pobudnik stališča evropske politične skupine, da mora EU zamrzniti pridružitveni sporazum z Izraelom ter uvesti embargo na orožje. Kako je bilo to stališče sprejeto?

Težko. To sem hotel doseči že pred pol leta, a vsakič, ko sem to prinesel na mizo, je bilo polno izgovorov. Bom odkrit. Nemški poslanci imajo s tem veliko težav. Povedal sem jim, da razumem njihove zgodovinske okoliščine, ki jih omejujejo in jih prosil, da se vsaj vzdržijo. Z nekdanjim zunanjim ministrom Danske sva potem spisala ta dokument in imeli smo živahno izmenjavo argumentov, na koncu pa smo zbrali pogum in doslej smo edina politična skupina v Evropskem parlamentu s tem stališčem. Usoda je hotela, da ravno na dan, ko je imela predsednica ta govor v Evropskem parlamentu. Zelo sem vesel sem, da sem del te zgodbe.

Anže Petkovšek

Za konec: če bi v tem trenutkov imeli možnost, da brez omejitve sprejmete kateri koli zakon, kateri zakon bi to bil?

Mogoče bi začel z zakonom o uvedbi pokrajin, da bi končno izpeljali decentralizacijo tako v smislu odločanja kot financiranja. Še vedno imamo znotraj regij velike razlike in čas je za manj države pri številnih odločitvah. Država mora imeti strateško vizijo, se ukvarjati s prihodnostjo. Odločitve moramo spustiti navzdol, da lahko participirajo tisti, ki imajo dnevne težave, treba jim je zaupati te odločitve. Če bi se to spremenilo, bi potrebovali pol manj ministrstev in o denarju bi odločali tisti, ki se jih to tiče, tisti na vrhu pa bi se ukvarjali s strateškimi odločitvami glede razvoja države, ker bi jim ostalo več časa.

sergeja.hadner@styria-media.si