Slovenija
24 ogledov

Iščete najboljšo oskrbo? Misija nemogoče!

(Žurnal24grafika) Žurnal24 main
Kritika. Tabela iz poročila ZZZS kaže, da so med bolnišnicami velike razlike v kakovosti. Bolnišnice. Opozarjajo na različna merila za zbiranje podatkov.

Kakovost. Bolniki na odpust najdlje čakajo v novomeški bolnišnici, največ preležanin imajo bolniki v Murski Soboti, največji delež bolnišničnih okužb pa je v Celju. Tako kaže tabela s kazalniki kakovosti v bolnišnicah v poslovnem poročilu Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) – a je po mnenju vodilnih v bolnišnicah zavajajoča.

“V Sloveniji se bolnišnice med seboj težko primerjamo, ker nimamo enotnega pristopa k evidentiranju,”
pojasnjuje Zdenka Kramar, pomočnica direktorja za zdravstveno nego v jeseniški bolnišnici.

Obljuba ministrstva
Tudi nagrajevanje. Ministrstvo za zdravje bo imenovalo delovno skupino, ki bo pripravila nabor kazalnikov kakovosti. Pokrival bo večino področij dela v zdravstvenih organizacijah. Cilj je priprava priročnika o omenjenih kazalnikih, v katerem bodo predstavljeni na podlagi enotne metodologije. Rok za izvedbo je konec septembra. Predlagane bodo tudi različne oblike nagrajevanja spremljanja in objavljanja kazalnikov.

Je tudi zdrs padec?
Ker obstajajo štiri stopnje preležanin, Kramarjeva opozarja, da je pomembno, ali bolnišnica pri tem evidentira vse stopnje ali samo tretjo in četrto. V jeseniški bolnišnici po njenih besedah pri kazalniku o padcih s postelje evidentirajo vse padce in zdrse, “v drugih bolnišnicah pa lahko evidentirajo le padce”. Da so podatki o bolnišničnih okužbah netočni, pa so nas opozorili iz ljubljanskega kliničnega centra in celjske bolnišnice.

V povojih tudi Evropa
“Spremljanja, prikazovanja, izmenjave dobrih praks in podobnega je premalo,” je oster generalni direktor ZZZS Samo Fakin. Trend spremljanja kazalnikov kakovosti je po njegovi oceni v povojih tudi v Evropi. “Treba je vztrajati, da zavarovanci dobijo merljive kazalnike kakovosti, po katerih bodo bolnišnice jamčile, da se pri njih izvaja kakovostna oskrba, primerljiva z evropsko,” sklene.

Direktorji bolnišnic, s katerimi smo govorili, pa so si bili enotni, da se zaradi načrtovanih ukrepov za racionalnejše poslovanje zdravstvenih zavodov kakovost v bolnišnicah ne bo poslabšala, ker ta ni odvisna od denarja.

 | Avtor: Žurnal24 main Žurnal24 main

Miniintervju − Marjan Pajntar, vodja projekta Kakovost v zdravstvu pri Zdravniški zbornici Slovenije

V poslovnem poročilu ZZZS so razlike med bolnišnicami po kazalnikih kakovosti velike. Zakaj?
Da, v vsaki stvari so pri kakovosti dela v Sloveniji velike razlike, kar je v tako majhnem prostoru čudno. Zakaj? Ker do zdaj ni bilo podatkov in so nekateri mislili, da so zelo dobri. Ko pa berejo podatke, vidijo, da to ni res. Razlike so tudi zaradi različnih doktrinalnih pristopov.

Kako zmanjšati razlike?
Nujno je, da se razlike vidijo in da se nato naredi pristop klinične poti. To se zdaj dela. Nato je treba motivirati osebje, na koncu pa v poštev pride represija. Ministrstvo bi moralo tako kot v drugih državah nekako reči, da je treba dati podatke; vedeti moramo, kje smo. Nekateri pa vse skrivajo.

Kako skrivajo?
S tem sem mislil predvsem na to, da nočejo dati svojih podatkov. Britanci imajo to urejeno tako, da tisti, ki da podatke, dobi določen denar. Tisto, kar je zapisano v omenjenem poročilu, so splošni podatki, na zbornici pa vodimo še strokovne; na primer kako dobro operirajo, koliko krvi porabijo in tako dalje.

Mnenji o kazalnikih kakovosti v bolnišnicah

 | Avtor: Žurnal24 main Žurnal24 main

Edvina Gregorič, strokovna direktorica Splošne bolnišnice Izola
Razlik v številu preležanin, padcev in bolnišničnih okužb v primerljivih bolnišnicah ne morem komentirati. Izsledki bi bili lahko primerljivi, le če bi bili standardni operativni postopki za evidentiranje obveznih kazalnikov kakovosti poenoteni, tako da bi na njihovi osnovi realneje primerjali rezultate.

 | Avtor: Žurnal24 main Žurnal24 main

Mira Retelj, direktorica Splošne bolnišnice Novo mesto
S temi kazalniki kakovosti ni za operirati. V prejšnjih letih je bilo na tem področju še mnogo nedogovorjenega, vsak je drugače spremljal. Bila je nekakšna sistemska napaka. Zdaj se mi zdi, da bi lahko bile te primerjave za lani že ustreznejše. Mislim, da so stvari zdaj že veliko boljše.

 

 

 

Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.