Po besedah namestnice vodje gozdarske inšpekcije Ani Zavrl Bogataj je naravno drevo veliko bolj ekološko, saj so umetna narejena iz plastičnih materialov, za katere je potrebna energija pri izgradnji in pri razgradnji. Poleg tega pa se na umetnih nabira prah, ki ga po enem letu znova vnesemo v prostor.
Na gozdarski inšpekciji nimajo veliko prijav kraje dreves s strani lastnikov gozdov. Več prijav so imeli pred leti, ko je bilo tudi prodajnih mest veliko več kot minula leta. "Spominjam se, da je bila zadnja prijava podana s strani lastnika gozdov že pred leti," pravi Zavrl Bogatajeva.
Ani Zavrl Bogataj, namestnica vodje gozdarske inšpekcijePred desetimi leti so bila prodajna mesta v Ljubljani skoraj pod vsakim blokom, letos pa so tri velike tržnice, drugod pa komaj kaj.
Vsako leto manj kršitev
Pri rednem nadzoru pa pregledajo potencialna prodajna mesta in preverijo, ali imajo vsi prodajalci odločbe za posekana drevesa. Prav tako preverijo, ali so vsa drevesa na prodajnih mestih označena s plombami, ki so letos svetlo modre barve. Drevesa pa morajo biti označena tudi med transportom na prodajna mesta.
Drevesa, ki so namenjena za prodajo v novoletnem času, so običajno vzgajana namensko in jih najdete na namenskih plantažah. "Žal se ljudje raje odločajo za umetna drevesa," pravi tržna inšpektorica. Tudi tista drevesa iz gozda so posekana v dogovoru z gozdarji in njihovim načrti za nego gozdov.
Tako prodajalci kot gozdarji opozarjajo na zmotno prepričanje, da pri vseh naravnih iglavcih odpadajo iglice. V eni izmed prodajaln so na voljo nordijske in kavkaške smreke, pri katerih iglice ne odpadajo. Poleg odpadanja iglic se ljudje odločajo tudi na podlagi cene. A so te pri umetnih in naravanih primerljive. Ponavadi so umetna malenkost dražja. Tako boste za metrsko naravno smreko odšteli približno 13 evrov, za umetno pa 18 evrov. Pri istem prodajalcu stane naravna smreka do dveh metrov 43 evrov, umetna pa 67 evrov. Prodajalec je poudaril, da pri naravni za 43 evrov iglice ne odpadajo.
