Slovenska vlada je pred začetkom predsedovanja opredelila pet ključnih področij za čas vodenja ES, in sicer:
- prihodnost Evrope – pravočasna uveljavitev Lizbonske pogodbe,
- uspešen zagon novega ciklusa lizbonske strategije in okrepitev konkurenčnosti gospodarstev držav EU,
- korak naprej v reševanju energetsko-podnebnih vprašanj,
- nova pozornost Zahodnemu Balkanu,
- spodbujanje dialoga med različnimi kulturami, prepričanji in izročili v sklopu evropskega leta
medkulturnega dialoga.
"Predsednik vlade Janez Janša bi lahko pred referendumom o Lizbonski pogodbi odpotoval na Irsko in pogodbi izrekel podporo," je za zurnal24.si povedal strokovnjak za mednarodne odnose Milan Brglez s FDV in dodal: "Pri uveljavitvi Lizbonske pogodbe je vladi v simboličnem smislu spodletelo, res pa je tudi, da je v formalnem smislu imela zvezane roke." Brglez meni, da je Sloveniji uspelo vsaj delno vprašanje evropske perspektive Zahodnega Balkana poriniti v ospredje, četudi sama perspektiva ni zato nič jasnejša: "Kaj več od doseženega se tu ni dalo pričakovati." Glede spodbujanja dialoga med kulturami pa je naš sogovornik povedal, da je to "cilj, ki ga je zaradi njegove neoprijemljivosti najtežje zgrešiti". "Začeli so pogovore o dialogu in vlada je s tem izpolnila zastavljeni cilj," je še dejal Brglez.
|
Samo vlaganja v razvoj zagotavljajo kakovostno gospodarsko rast. France Križanič |
|
"Sloveniji na področju uveljavljanja lizbonske strategije ni uspel noben veliki premik, a ne po njeni krivdi," je za zurnal24.si izjavil France Križanič z ekonomskega inštituta pravne fakultete. Križanič je izpostavil, da lizbonska strategija, s katero bi evropska podjetja postala nosilec razvoja, država pa bi jim pri tem s strateškimi politikami stala ob strani, ni predvidela dovolj zavezujočih ciljev za članice, po drugi strani pa bi evropska ekonomska stranka morala cilje strategije, ki izpostavljajo povečano razvojno dejavnost EU, prilagoditi potrebam posameznih držav. "Ni enotnega recepta za zvišanje gospodarske rasti v EU; manj razvitim članicam bi pomagal uvoz kapitala in tehnologij, razvitejše države, kot denimo Italija, pa morajo več vložiti v lasten razvoj in si s tem zagotoviti visoko plačana delovna mesta," meni naš sogovornik, ki je sicer prepričan v pravilnost lizbonske strategije, saj je po njegovem edino zagotovilo za gospodarsko rast in visok standard vlaganje v razvoj, ne pa fleksibilizacija ekonomije, ki prinaša le stagniranje z delovnimi mesti z nizko dodano vrednostjo.
|
Plinovod Južni tok je koristen za Slovenijo, ni pa za EU. Danijel Crnčec |
|
"V zvezi z varno oskrbo EU z energenti so Sloveniji uspeli določeni koraki, a upravičeno bi lahko pričakovali več," je za zurnal24.si komentiral tretji cilj vlade Danijel Crnčec s FDV. "Slovenija bi lahko naredila več za liberalizacijo evropskega trga z energenti, sploh če pomislimo, da ni država, ki bi pri tem sledila interesu, nasprotnemu temu cilju. Francija, ki bo prevzela vodenje EU, ima plinski trg v primežu domačega monopolista, zato je malo verjetno, da bo dovzetna za spremembe na tem področju." Crnčec je tudi izpostavil, da sicer še ne dogovorjeni projekt plinovoda Južni tok prav gotovo ne bi koristil EU, saj bi poglobil njeno energetsko odvisnost od Rusije, bi pa koristil Sloveniji. Naš sogovornik je še omenil več projektov gradnje plinskih terminalov na območju EU, ki bodo vsaj pogojno razpršili vire energetske oskrbe, kar je eden od strateških ciljev EU.
