Slovenija
10623 ogledov

Janša nezadovoljen, premaknil bi se še bolj desno

Janez Janša Profimedia
Evropski Uniji vse od leta 2015 ni uspelo rešiti vprašanj, povezanih z migrantsko politiko. Zaradi tega v Bruslju na prihodnjih volitvah napovedujejo vzpon skrajnih strank.

Vodja največje opozicijske stranke SDS Janez Janša je v nedavnem intervjuju za bruseljski portal Voice of Europe (Glas Evrope) ocenil, da bi se morala največja politična skupina v Evropskem parlamentu, Evropska ljudska stranka (EPP), katere član je tudi njegov SDS, povezovati v "pravo desnosredinsko koalicijo z ECR". V Evropskem parlamentu sicer ni uradne koalicije, neformalno pa so v to povezane največje politične skupine, poleg EPP še D&S ter Renew. 

Janša: Potreben bo razmislek

Janša pričakuje, da bi EPP stališče o povezovanju z desno ERC, sprejel na kongresu prihodnjo pomlad, v nasprotnem primeru bi v SDS razmislili, ali bodo v EPP še vztrajali. Janša v intervju omenja tudi možnost sodelovanja s skrajno desno Identiteto in demokracij. (ID). ,

SDS ima v Evropskem parlamentu največ poslancev, poleg Romane Tomc in Milana Zvera je bil na njihovi listi izvoljen še Franc Bogovič iz SLS. Slovenija bo v prihodnji sestavi imela devet poslancev, torej enega več kot sedaj, SDS pa se, tudi zaradi notranjepolitičnega dogajanja, obeta izvolitev štirih, morda celo petih poslancev. 

Politična skupina Evropskih konservativcev in reformistov ECR združuje desne konservativne in evrokritične stranke. V njej so tako poslanci iz stranke Bratje Italije italijanske premierke Giorgie Meloni, zmagovalka poljskih volitev desna Zakon in pravičnost, španski neofašisti Vox. V skupini ID pa so med drugimi poslanci skrajno desnih strank, kot je Nacionalni zbor Marine Le Pen in Lige Mattea Salvinija. 

Janša ocenjuje, da bi ukrepe, kot je pomorska blokada migracij ter ukrepi za okrepitev varovanja zunanjih meja (SDS se je nedavno zavzel, da na slovensko hrvaško mejo pošljemo vojsko) lažje uresničili v koaliciji z ERC in delom še bolj desne skupine znotraj parlamenta ID.

"Srčno upam, da bodo evropske volitve naslednje leto v evropske institucije pripeljale drugačne, bolj razumne ljudi in tiste, ki so se sposobni soočiti z migrantsko to situacijo. Ne samo blabla in pisati nove strategije in potem iskati kompromis, ampak resno vzeti posel, zavarovati zunanje meje in jih obravnavati kot meje, ne kot dobrodošlico vsem, ki mislijo, da je življenje v Evropi veliko boljše," pravi Janša.

Migracije glavna tema volitev

Čeprav je do evropskih volitev, ki bodo junija prihodnje leto, še veliko časa, je že jasno, da bodo glavna tema prav migracije. V Bruslju se že porajajo vprašanja, kako bo ta tema oblikovala prihodnjo sestavo parlamenta. 

"EU se je znašla v težavah, je precej dezorientirana in zelo pomembno bo, kam se bo obrnila v naslednjih petih letih in kam se bo obrnila odločujoča večina v parlamentu," pravi poslanka Romana Tomc (SDS). "Vprašanje je, ali bomo po petih letih še prepoznali našo Evropsko unijo in bo še podobna tistemu, kar so si zamislili ustanovni očetje ali bo nekaj popolnoma drugačnega obsega, kar si predstavljamo. Želim, da ohranimo tisto, kar je dobrega, tega je veliko in da bi glede tem, kjer smo šibki in neenotni, našli neko pot naprej," dodaja Tomc.

Tema, ki glede migracij najbolj razdvaja, je sprejem oziroma relokacija migrantov iz najbolj obremenjenih držav v druge. Temu nasprotujeta predvsem Madžarka in Poljska. 

"Žal doslej tudi zaradi egoizma držav, ki se odločajo na situacijo doma, nismo uspeli zadovoljivo reševati vprašanja migracij," pravi poslanka NSi Ljudmila Novak. "Gre za stvari, glede katerih smo si v Evropi predolgo zatiskali oči, menili, da so samoumevne in ni treba narediti nič. Države, ki so vodile politiko odprtih vrat, imajo danes popolnoma drugačne vlade," pa opozarja poslanec SLS, ki je bil izvoljen na listi SDS, Franc Bogovič. 

"O glavnih dokumentih v Evropskem parlamentu odločajo tri skupine, EPP, SD in Renew. Čeprav ne gre za formalno koalicijo, so vse tri proevropsko usmerjene, medtem pa skrajna levica in skrajna desnica gradita na populizmu, na nacionalnem egoizmu in zato je vprašanje prihodosti politike EU, če bi te skrajnosti prevladovale," opozarja Ljudmila Novak. 

"Populizem oziroma stranke, ki imajo radikalna stališča, imajo prostor, ko vmesne stranke ne opravijo svojega dela. Na področju migracij ga niso," dodaja Bogovič. 

sergeja.hadner@styria-media.si

 

Komentarjev 84
  • lojs 18:04 02.december 2023.

    problem migrantske politike je samo v tem, da se ti politkomisarji premalokrat srečajo in premalo pričajo o tem ... spomnite se kakšen napredek je dosegla vlada RS, ko so se politkomisrajo srečevali na brdu, ponavadi je bila zaklučna izjava: "mi ...prikaži več smo enotni", super ... vsak tedem 2 uri lapanja, potem pa sledi pojedina in družabni program in problem se bo sam od sebe rešil

  • Stane Adamič 15:12 02.december 2023.

    OLIGARHINJA odlikovala SOVO???? Kot v Severni Koreji.

  • Herkules 13:29 02.december 2023.

    Evo vam malo golobarskih migracij na toplo in na naše stoške: https://preiskovalno.si/clanek/resevanje-sveta-ali-vladni-turizem-1095803