Predsednik vlade Janez Janša in finančni minister Janez Šušteršič sta na današnjem zasedanju državnega zbora predstavila predlog državnega proračuna in proračunski memorandum za prihodnji dve leti.
Sprejem proračunskih dokumentov je eden od petih strateških korakov, ki jih mora Slovenija narediti za izhod iz krize, je dejal Janša. V predlog so vključene nujne kratkoročne prilagoditve, ki bodo Sloveniji omogočile izpolnjevanje zavez v okviru postopka presežnega primanjkljaja, na prvem mestu pa je treba nadaljevati s konsolidacijo javnih financ in dolgoročno zajeziti javnofinančni primanjkljaj pod tri odstotke bruto domačega proizvoda (BDP).
Kaj pa če reforme ne bodo uspele?
Za vztrajanje pri načrtovanem znižanju primanjkljaja se je vlada odločila kljub poslabšanju gospodarskih napovedi, ga je dopolnil Šušteršič. Vlada predlaga sprejem proračunov za leti 2013 in 2014 ob predpostavki, da bodo predlagani pokojninska reforma in ukrepi na trgu dela sprejeti ter da se bo lahko z vso možno hitrostjo lotila reševanja problema bančnih terjatev. To je najboljši način, da v roku enega leta ustvarimo pogoje za hitrejši razvoj, za hitrejšo gospodarsko rast.
Nekaj bolečih ukrepov
Med predlaganimi ukrepi je nekaj bolečih, je opozoril Janša. Vlada se zaveda, da je omejevanje mase plač v javnem sektorju skrajno nepopularen ukrep, je pojasnil načrtovano petodstotno znižanje obsega sredstev za plače zaposlenih v javnem sektorju. A ta ukrep je nujen, javni sektor namreč doslej krize ni občutil tako drastično kot gospodarstvo, nikakor pa ne pomeni razgradnje socialne države in ukinjanje javnega sektorja.
Zaradi napačnega odzivanja na krizo smo po Janševih besedah prišli na rob prepada; "če si zašel in hočeš spet najti pravo pot, moraš verjetno nekaj časa hoditi nazaj", je dejal. Zato bo vlada vsa svoja prizadevanja usmerila v to, da se bo zmanjševanje mase sredstev za plače nadomestilo z rastjo investicij.
Obseg sredstev za investicije se tako prihodnje leto povečuje za 600 milijonov evrov, kar je po njunih besedah posledica dejstva, da je Sloveniji iz preteklih letih ostalo še kar precej neizkoriščenih evropskih sredstev.
Nujna sanacija bančnega sektorja
V prihodnjem letu še ne moremo pričakovati hitrega gospodarskega okrevanja, je opozoril Janša. Brez sanacije bančnega sektorja, ki se po Janševih besedah sooča s problemom kapitalske neustreznosti in šibkim kapitalom, si rasti ne moremo obetati. Dosedanje reševanje teh težav se je izkazalo za neučinkovito, banke pa kljub dokapitalizacijam še vedno ustvarjajo izgubo, je dejal. Hkrati s sanacijo bank pa mora potekati tudi sanacija ostalega gospodarstva.
Brez dolarske obveznice bi bili nelikvidni
Oba sta spomnila, da je Slovenija prejšnji teden uspešno izdala dolarsko obveznico. S tem smo se uspeli zadolžiti ceneje, kot bi se na evropskem trgu, kljub temu pa bi lahko bila cena še bistveno nižja, če bi pravočasno vpisali fiskalno pravilo v ustavo, je menil Janša. Šušteršič pa je dodal, da smo na ta denar že tako ali tako računali. Če ga ne bi dobili, "bi se moral verjetno najkasneje čez mesec dni odločiti, katerih obveznosti državnega proračuna ne bom poravnal, ker enostavno ne bi imel na voljo dovolj likvidnih sredstev."
vsaka vlada doslej bi lahko med javnimi uslužbenci veeeliiiiiko prihranila.... V javnih upravah je preveliko število vodij, ki ne odgovarjajo za svoje delo, edina njihova funkcija je plan dopusta (še to se uslužbenci sami med sabo dogovorijo za nadomeščanje) in… ...prikaži več prepošiljanje pošte (to delo so v starih časih opravljale administratorke z 2letno administrativno šolo in najnižjo plačo). Po Virantovih spremembah l. 2008 se je število vodij potrojilo! Iz vodij oddelkov so se razmnožili še vodje referatov, oddelkov, sektorjev, direktorji, ki imajo vsaj dva neamestnika in kup svetovalcev...Pa tega nihče noče videti. Vsi ti vodje imajo dodatke, ki jih navadni uslužbenci seveda ne dobimo "zaradi varčevanja". Ko do njih želijo državljani, pa to seveda ni mogoče! Ja, in tudi napredovanja so za vodje še vedno dostopna, čeprav naj jih ne bi bilo (očitno tudi tukaj velja zakon le za navadne uslužbence). Pri varčevanju se pa tolče po uslužbencih, ki btw. povprečne plače niti ne sanjamo. Le kdo v javni