"Slovenija je podpisnica konvencije Združenih narodov; ustreznega zakona o integriteti v javnem sektorju, ki bi med drugim prepovedal združevanje funkcij poslanca in župana, pa še nima," opozarja predsednica Društva integriteta Simona Habič. "Mehanizem zavarovanja prijaviteljev korupcije se ruši s poslovnikom parlamentarne komisije in je v popolnem nasprotju s konvencijo," našteva Habičeva glavne slovenske grehe v boju proti korupciji.
Drago Kos, protikorupcijska komisijaKriza na korupcijo ne vpliva pozitivno. V težkem ekonomskem položaju se poveča pripravljenost za izvajanje del, ki jih sicer ne bi naredili, in zmanjša pripravljenost za prijavo spornih dejanj.
Po njenem bi morala tudi Kosova protikorupcijska komisija imeti vlogo prekrškovnega organa, kot jo ima denimo na Irskem, kjer lahko konkretno ugotavlja nepravilnosti in se pri postopkih na policiji in tožilstvu ne zatika. "Podobne neodvisne institucije za preprečevanje korupcije po svetu imajo večja pooblastila," ugotavlja Habičeva. Dodaja, da so partnerji Društva integriteta Transparency International ogorčeni nad dejstvom, da je v Sloveniji župan še vedno lahko poslanec. "V Estoniji, Latviji in Litvi sta ti funkciji ločeni," poudarjajo.
Slaba zaščita prijaviteljev
Sicer je glavna ovira na področju korupcije v Sloveniji odnos do porabe javnega denarja. "Korupcija bo v času gospodarske krize dejansko postala del našega vsakdana," opozarja Habičeva, ki upa, da se bo s predlogom zakona o integriteti v javnem sektorju lahko kaj spremenilo, saj ureja tudi področje lobiranja, a je predlog že približno pol leta še vedno "nekje v predalu".
2008. Slovenija se je lani med 180 državami uvrstila na 26. mesto in tako od leta 2007 napredovala za eno mesto. Od sosednjih držav se je bolje uvrstila le Avstrija, ki je zasedla 12. mesto, medtem ko sta Madžarska in Italija na 47. oziroma 55. mestu, Hrvaška pa šele na 62. Tik pred Slovenijo so se na 180-mestni lestvici skupaj uvrstili Francija, Čile in Urugvaj, Sloveniji pa sledi Estonija kot najmanj koruptivna od treh pribaltskih držav.
15. v regiji. Slovenija med 31 državami v svoji regiji zaseda 15. mesto (6,7 točke). Na dnu lestvice na 26. in 27. mestu sta tudi Italija in Grčija s 4,8 oziroma 4,7 točke.
Tudi predsednik komisije za boj proti korupciji Drago Kos se strinja, da je zaščita prijaviteljev korupcije v Sloveniji "zelo, zelo slaba", a to naj bi odpravil omenjeni zakon. "Ko bo zakon sprejet, bo zaščita prijaviteljev takšna, kot mora biti po mednarodnih konvencijah, saj se bo življenje prijavitelja ali njegove družine zaščitilo s podobnimi ukrepi, kot veljajo za zaščitene priče," pravi Drago Kos. Glede večjih pristojnosti njegove komisije pa odgovarja, da nikakor ne potrebuje več policijskih pooblastil, da pa bi bilo treba razširiti krog oseb, ki jih komisija lahko povabi k sodelovanju.
Predsednik računskega sodišča Igor Šoltes poudarja predvsem potrebo po izobraževanju vseh organov, udeleženih pri boju s korupcijo. Ugotavlja, da ni veliko univerz, ki bi bile pripravljene postati nosilke predmetov, kot so javna naročila in javno-zasebna partnerstva. "Veliko predlogov smo posredovali pristojnim organom, a žal niso dobili sodnega epiloga. Zakaj, ne vem, bi pa izobraževanje policistov, kriminalistov in tožilcev odpravilo veliko dilem," ugotavlja Šoltes. "Tako kot korupcijo ženejo ljudje, tudi organe vodijo ljudje, od katerih je odvisna akcija in reakcija."
10 uglednih organizacij je zbralo mnenja iz strokovnega in poslovnega sveta, da bi izmerile indeks (zaznavo) korupcije pri nas.
