"Klopi so zunanji zajedavci, ki se lahko prisesajo na pse, mačke in ljudi. Najpogosteje se zadržujejo pod listjem, v travi ali grmovju, kjer potrpežljivo čakajo na gostitelja," opisuje dr. vet. med Maja Stopar iz VetPromet. Dodaja, da klopi v svojem življenjskem ciklu preidejo skozi štiri razvojne stopnje: jajčece, ličinko, nimfo in odraslo fazo. Odrasli klopi in nimfe imajo štiri pare nog, ličinke pa le tri.
Veterinarka pravi, da vse razvojne oblike prezimijo v zgornji plasti zemlje ali pod odpadlim listjem, aktivne pa postanejo, ko se temperatura tal dvigne na približno pet do sedem stopinj Celzija. Vsaka razvojna stopnja poišče gostitelja, se nanj pritrdi in se nekaj dni hrani s krvjo. "Po hranjenju klop odpade z gostitelja in nadaljuje razvoj v naslednjo stopnjo. Če je klop okužen, lahko ob naslednjem hranjenju na novem gostitelju prenese povzročitelje različnih bolezni. Celoten življenjski krog klopa lahko traja od približno 20 tednov do štirih let," pojasnjuje veterinarka.
Po podatkih monitoringa klopov, ki ga opravljajo Prirodoslovni muzej Slovenije, Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo, Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem in Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, je bilo v letu 2024 pri nas nadpovprečno število klopov, po nekaterih ocenah celo polovico več kot leta 2023. Tudi lani je bilo število klopov in okužb s povzročitelji bolezni, ki jih prenašajo, nadpovprečno veliko.
Velik je lahko tudi deset milimetrov
Maja Stopar pojasnjuje, da poznamo več kot 800 vrst klopov, 16 od teh jih živi tudi v Sloveniji, med najpogostejšimi so gozdni, ježev in rovkin klop: "Klopi so razširjeni po vsej Sloveniji, med najbolj izpostavljenimi regijami se omenjajo Ljubljana z okolico, Notranjska, Gorenjska, Koroška, tudi Primorska."
"V novejšem obdobju se k nam širi tudi velikanski klop Hyalomma marginatum, ki ga že dobro poznajo drugje v sredozemlju in ki je lahko velik tudi deset milimetrov in aktivno zasleduje svoje žrtve," je še opozorila. Kot smo že pisali je ta klop prisoten pri skoraj vseh naših sosednjih državah. Klopa se je prijelo poimenovanje "grozljivi" klop, saj je veliko večji od običajnih in lahko prepozna gostitelje z razdalje več metrov ter jih zasleduje. Poleg svoje zasledovalne sposobnosti je klop zelo nevaren. ker lahko prenaša nevarno virusno bolezen – krimsko-kongoško hemoragično mrzlico.
Na pse prenašajo več kot 600 različnih povzročiteljev bolezni
"Klopi prenašajo na pse več kot 600 različnih povzročiteljev bolezni, med katerimi so najpogostejše borelioza, babezioza, ehrilioza in anaplazmoza. Vsem je skupno, da imajo lahko zelo težak potek in lahko ogrozijo tudi življenje psa," opozarja veterinarka.
Kot opisuje, je borelioza bakterijska bolezen, ki lahko povzroča šepanje, bolečine v sklepih in splošno slabo počutje, lahko pa se skrije v številnih tkivih telesa in povzroča težave živčnemu sistemu, okvari srce in ima številne obraze, ki jih težko povežemo s tem povzročiteljem: "Podobne težave povzroča pri ljudeh, kar pomislimo kaj vse povezujejo s to boleznijo pri ljudeh."
Anaplazmoza prav tako povzroča bakterijsko okužbo, pri kateri se pogosto pojavijo povišana telesna temperatura, močna utrujenost in zmanjšan apetit. Babezioza pa je parazitska bolezen, t. i. malarija pri psih, ki lahko prizadene rdeče krvničke in v težjih primerih povzroči slabokrvnost in resne zdravstvene zaplete.
dr. vet.med. Maja Stopar
"Diagnostika in zdravljenje pa sta tako pri ljudeh kot živalih izjemno zahtevna. Ker je v Sloveniji prisoten tudi klop, ki je še do nedavnega sodil v skupino tropskih vrst, med bolezni lahko prištejemo tudi nekatere eksotične bolezni," še opozarja.
Katere pasme so bolj ogrožene?
Na vprašanje, ali so kakšne pasme psov bolj ogrožene kot druge je pojasnila, da za to ne obstajajo podatki: "Zagotovo pa je večja verjetnost okužbe pri psih, ki se več gibajo zunaj in v naravi, gozdu, visoki travi, tudi doma na vrtu. Je pa res, da so nekateri psi pravi magnet za klope, podobno kot nekateri ljudje."
Pojasnjuje, da ni mogoče enotno določiti niti natančnega odstotka, pri koliko psih se po okužbi dejansko razvije bolezen: "Razmerje med okužbo in razvojem bolezni je izrazito odvisno od povzročitelja, imunskega stanja psa in seveda ustrezne, redne zaščite psa. Če pes ni zaščiten proti klopom celo sezono, je verjetnost razvoja bolezni praviloma bistveno večja. Pri nekaterih boleznih se klinični znaki razvijejo pri večjem deležu okuženih živali, pri drugih pa velik delež okuženih psov ostane brez izrazitih simptomov ali razvije le blago obliko bolezni. Zato je za zmanjšanje tveganja ključna ustrezna preventivna zaščita."
Na razvoj bolezni po njenih besedah vpliva več dejavnikov. Pomembno je, ali je bil klop okužen in koliko časa je bil prisesan na psu, saj se povzročitelji bolezni običajno prenašajo šele po določenem času sesanja. Pomembno vlogo ima tudi splošno zdravstveno stanje in odpornost psa. Večje tveganje imajo psi, ki se veliko gibajo v naravi, kjer je klopov največ: "Klopi pa danes niso prisotni le v naravi, ampak tudi v parkih, na travnikih in domačih vrtovih, zato je redna zaščita psa zelo pomembna."
Znaki okužbe so lahko različni in pogosto sprva precej splošni. Med najpogostejšimi so povečana utrujenost, neješčnost, povišana telesna temperatura, šepanje ali otekli sklepi, spremembe v vedenju ter v nekaterih primerih tudi srbečica ali izpadanje dlake. Če pri psu opazite katerega od teh znakov, še posebej po tem, ko ste pri psu opazili klopa, je priporočljivo čim prej obiskati veterinarja.
dr. vet. med. Maja Stopar
V hujših primerih tudi transfuzija krvi
Zdravljenje je po besedah veterinarke odvisno od bolezni in od tega, kako hitro jo odkrijemo. Pri boleznih, kot so borelioza, anaplazmoza in erlihioza, se običajno uporablja antibiotike in drugo podporno zdravljenje približno 3–4 tedne, pri čemer se psi pogosto začnejo počutiti bolje po nekaj dneh, popolno okrevanje pa lahko traja več tednov.
"Pri babeziozi, ki jo povzroča parazit, je zdravljenje lahko bolj zahtevno in vključuje posebna zdravila proti parazitom, v hujših primerih pa tudi podporno zdravljenje, na primer infuzije ali transfuzijo krvi ali hospitalizacijo," razlaga.
Če je bolezen odkrita dovolj zgodaj, je zdravljenje po njenih besedah pogosto uspešno: "V nekaterih raziskavah so psi po ustreznem zdravljenju dosegli klinično izboljšanje v več kot 80 % primerov. Lahko pa so te bolezni smrtno nevarne."
Opozarja, da je lahko zdravljenje tudi finančno zahtevnejše, saj poleg zdravil pogosto vključuje laboratorijske preiskave, spremljanje krvnih parametrov in v težjih primerih hospitalizacijo. Prav zato veterinarji poudarjajo, da je preventivna zaščita pred klopi bistveno enostavnejša in cenejša kot zdravljenje bolezni.
Nenadoma je postala apatična, tresla se je in nihala sem in tja z glavo
Sama pozna veliko zgodb psov, ki so zboleli zaradi nevarne bolezni, ki jo prenašajo klopi. Posebej se spomni psičke, ki je komaj pri šestih mesecih zbolela za anaplazmozo: "To je bilo še v časih, ko ni bilo zares učinkovitih zdravil prozi zajedavcem, kot jih imamo danes. Razen šamponov, ovratnic in kožnih praškov ni bilo ničesar."
Lastniki so stanovali ob gozdu, kjer je bilo predvsem spomladi res ogromno klopov. Včasih je na sprehodu zašla v "gnezdo", da so klope dobesedno pobirali iz nje ko so še lezli. Tudi po več deset naenkrat! Saj so naredili vse, da bi preprečili prisesanje klopov, vsak dan so jo pregledovali in česali in uporabljali zaščito, ki je bila pač na voljo. In potem je zbolela.
Nenadoma je postala apatična, tresla se je in nihala sem in tja z glavo. Imela je visoko vročino, od katere ni mogla več niti vstati. Po preiskavah na kliniki in laboratorijskih testih iz tujine je bila diagnoza jasna – anaplazmoza. Več tednov in mesecev je dobivala zdravila in trepetali so, ali bo sploh preživela. Pa je, borka, kakršna je bila. A za veliko ceno. Bolezen je pustila posledice.
dr. vet. med. Maja Stopar
Dodaja, da je imela nato psička vse življenje nespecifične bolečine v sklepih: "Mlad pes, ki je po nekaj urnem počitku komaj vstal, tako je bila vsa trda. Če sedaj pomislimo nazaj … kaj bi dali, da bi že takrat obstajala zaščita, kakršna je na voljo danes! Vsak, ki je imel tako izkušnjo s svojim kužkom, nima prav nobene dileme, preprečevati parazite vsak mesec, ali ne!"
Koliko časa mora biti klop prisesan, da pride do okužbe?
Kot pojasnjuje veterinarka, mora biti klop pri večini bolezni, ki jih prenašajo klopi, na psu prisesan nekje približno 24 ur, da lahko prenese povzročitelja bolezni. Klop se namreč najprej prisesa na kožo, nato pa se začne postopoma hraniti s krvjo, povzročitelji se v različnih delih prebavil klopa aktivirajo in se šele nato iz klopa prenesejo v gostitelja.
"Pri nekaterih boleznih se lahko prenos zgodi tudi nekoliko prej, še posebej, če je bil klop že delno nahranjen na drugem gostitelju. Zato je priporočljivo, da psa po vsakem sprehodu v naravi temeljito pregledamo in klopa odstranimo čim prej, saj s tem pomembno zmanjšamo možnost prenosa bolezni. Tveganje za okužbo pa najbolj zmanjša ustrezna in redna preventiva," pravi.
Uporaba preverjenih sredstev proti zunanjim zajedavcem je po njenih navedbah dokazano učinkovit način zaščite, saj bistveno zmanjšuje možnost prenosa bolezni, ki jih prenašajo klopi: "Pomembno je tudi, da izbrana vrsta zaščite deluje hitro in psa ščiti tako pred bolhami in klopi kot tudi, da denimo zmanjša tveganje za prenos parazita Babesia canis, potencialno življenjsko nevarnega povzročitelja babezioze."
Ker so psi pogosto v tesnem stiku z lastniki, predvsem z otroki, je smiselno razmisliti tudi o najprimernejši obliki zaščite.
dr. vet. med. Maja Stopar
"Pri zaščiti, ki jo pes nosi, je koncentracija učinkovine na mestu namestitve, vratu, zelo visoka. Zato, kljub temu da nudi zaščito, ni primerna za uporabo v družinah z otroki, starejšimi in imunsko oslabljenimi, v okoljih, kjer pes spi v postelji ali na kavču ... kar pa danes velja za večino psov. V tem primeru smo namreč ves čas v stiku z učinkovinami, ki se sproščajo iz zaščite in si moramo ves čas umivati roke, obraz, če se s psom crkljamo … Pes tudi ne sme spati z lastniki," poudarja.
Med najbolj priljubljenimi oblikami zaščite so po njenih besedah ampule: "Po nanosu na kožo se sredstvo posuši in nato ne predstavlja več tveganja pri dotikanju psa. Zaradi enostavne uporabe in dolgotrajne zaščite so ampule zelo priljubljena izbira med lastniki psov, nekatere pa nudijo tudi dodatno zaščito – repelentno delovanje."
"Zaščita, ki pa je najbolj sodobna in v zadnjih pridobiva na priljubljenosti pa je peroralna zaščita v obliki tablete," pravi. Taka zaščita po njenih navedbah deluje od znotraj navzven, brez nanašanja, tako da ljudje sploh ne pridemo v stik s sestavinami: "Na to zaščito ne vplivajo dejavniki, kot so kopanje, dež ... Danes obstajajo tudi žvečjive tablete za zaščito pred bolhami in klopi v obliki priboljškov, ki jih psi z veseljem sprejmejo kot piškotek. Za številne lastnike in pse predstavlja to praktično rešitev, ki se zlahka vključi v vsakdanjo rutino."
Z zaščito psa je po njenih besedah treba začeti pred sezono klopov in jo vzdrževati od pomladi do pozne jeseni, ko so klopi še aktivni. Kako hitro začne učinkovati, je odvisno od vrste izbrane zaščite: "V praksi oralne oblike zaščite pogosto veljajo za eno najbolj enostavnih, za psa in lastnika prijaznih, varnih in zanesljivih zaščit."
Baje je velik en meter
Sedaj bodo zaradi psov odobrili škropiva proti klopom. To, da je človek ogrožen, to pa ni pomembno, kajne?