Slovenija
19 ogledov

Kaj bi lahko rešilo mlada življenja?

Fotografija je simbolična. (Foto: Gregor Katič)
1/2
Žurnal24 main
Petkovo tragično prometno nesrečo na štajerski avtocesti, v kateri so ugasnila tri mlada življenja, je povzročil voznik, ki je po avtocesti vozil v napačni smeri. Kaj bi lahko storili, da se taka nesreča ne bi ponovila?

Letošnja statistika: na slovenskih avtocestah se je letos do konca avgusta zgodilo 155 prometnih nesreč zaradi nepravilne smeri vožnje. Vključno z današnjo nesrečo pri Arji vasi je v tovrstnih nesrečah skupno umrlo pet ljudi, v 55 prometnih nesrečah so se udeleženci poškodovali, v 97 nesrečah pa je nastala materialna škoda. Lani tovrstnih nesreč s smrtnim izidom ni bilo.

 

Če na avtocesti zapeljete v napačno smer:

– takoj ustavite vozilo, po možnosti izven vozišča in tako, da ne ogrožate sebe in drugih udeležencev
– obvestite policijo, ki bo poskrbela za ustrezno zavarovanje kraja.

Kako preprečiti vožnjo v napačni smeri?
V nekaterih državah v tujini vožnjo v napačno smer na avtocesti preprečujejo z ovirami, ki predrejo pnevmatike, še preden vozniki zapeljejo v napačno smer. V Sloveniji takega ukrepa ne poznamo. Zakaj tako, smo vprašali tudi Ivana Kapuna , vodjo sektorja prometne policije. Dodal je, da v standardih gradnje cest postavitev fizičnih ovir ni določena in da bi morali najprej vedeti, ali so takšne ovire sploh učinkovite.





 

Če kdo na avtocesti pelje v napačni smeri proti vam:

– če veste, da vam iz nasprotne smeri prihaja vozilo, zmanjšajte hitrost, po potrebi vključite vse štiri smerne utripalke in vozite še posebno previdno;
– vozite po desnem smernem vozišču in ne prehitevajte;
– o voznikih, ki vozijo v napačno smer, obvestite policijo.

Nove ovire odvisne od analize
Za načrtovanje in izvajanje prometno-tehničnih ukrepov za večjo varnost na avtocestah so pristojni na Darsu. Odgovorili so nam, da so priključke opremili z dodatnimi opozorilnimi tablami ''roka'' (velike fluorescenčne table, ki z veliko razprto dlanjo in besedo STOP opozarjajo na nepravilno smer vožnje) in dodatnimi znaki za prepoved prometa v eno smer.

Po analizi novega stanja se bo Dars odločil za dodatne ukrepe, če se bodo izkazali za potrebne. Med temi dodatnimi ukrepi bi bila dodatna signalizacija in možne ovire. ''Če tudi to (sedanji ukrepi, op. p.) ne bi zadoščalo in bi se izkazalo, da bi število teh primerov naraščalo pri vseh skupinah voznikov, bi preučili uvedbo dodatnih ukrepov, tudi svetlobne signalizacije in fizičnih ovir,'' nam je še povedal Marjan Koler z Darsa. Opozoril je, da so v nekaterih državah izvedli študije glede učinkovitosti teh barier, vendar se zanje niso odločili.

Dalo bi se storiti še kaj
Brane Legan , višji inštruktor varne vožnje pri AMZS, ocenjuje, da je označenost smeri pravilne oziroma nepravilne vožnje na uvozih na slovenskih avtocestah, jasna.

''Mogoče bi lahko storili še kaj, da bi lahko bilo še bolj prepoznavno. V sistemih, ki se ponekod uveljavljajo, so tudi fizične ovire, ki voznikom preprečujejo nepravilno vožnjo. Voznika se da aktivno opozarjati, da je nekaj storil narobe, tudi z zvočnimi in svetlobnimi signali,'' meni Legan.


 

Kdo sploh zapelje v napačno smer?

Po podatkih GPU Ljubljana so najpogostejši razlogi za vožnjo v nasprotni smeri po avtocestah namerna vožnja v nasprotno smer (neupoštevanje prometne signalizacije, objestna vožnja, stave) in vožnja pod vplivom alkohola ali mamil oziroma psihoaktivnih snovi. Tretji najpogostejši razlog pa so slabše psihofizične sposobnosti za vožnjo, predvsem nekateri starejši občani niso vajeni vožnje po avtocestah in nezavedno zapeljejo v nasprotno smer. 

Človek, faktor x
''Sam imam izkušnjo s fizičnimi preprekami, ko sem se peljal v pravi smeri. Že pri tem voznik sliši, da nekaj zaropota. Če pa bi voznik peljal v napačni smeri, bi prepreka predrla tako prednje kot zadnje pnevmatike in tako bi se vozilo začelo zaustavljati. Vožnja v napačno smer se lahko zgodi tudi naključno in tak voznik bi potem tudi ustavljal. Za nekoga, ki pa to naredi namenoma, pa niti fizična ovira ni prepreka. Še vedno je tukaj človeški faktor, ki je zelo kompliciran,''
pravi Legan.

Navaja, da so vzroki vožnje v napačno smer različni, tudi pomanjkljivo znanje, nepoznavanje, možno je, da se voznik v določenih situacijah ne znajde.

Prehitevalni pas je le za prehitevanje
Kljub temu da na avtocestah ne pričakujemo, da nam bo kdo pripeljal v nasprotni smeri, Legan opozarja, da je tudi tu nujno pozorno gledanje daleč naprej. Če voznik v taki situaciji pravočasno vidi nasproti vozeče vozilo, se lahko začne umikati na desni pas ali celo na odstavnega ter s tem prepreči najhujše. Vozniki, ki se peljejo v napačni smeri, so namreč v večini primerov na levem pasu.

Legan ob tem še opozarja na tiste voznike, ki radi vozijo po prehitevalnem pasu brez vzroka. ''Prehitevalni pas je še vedno namenjen le prehitevanju in po prenehanju tega se je treba vrniti na desni vozni pas,'' dodaja Legan.

Tudi na ministrstvu preventivno
Da bi izboljšali varnost na avtocestah, so letos na ministrstvu za promet začeli snemati deset kratkih izobraževalnih filmov, začeli so številne dejavnosti, povezane z varnostno razdaljo, in sofinancirali vzpostavitev prometnega radia, katerega namen je povečati informiranost uporabnikov avtocest.
Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.