"Najprej najvažnejša stvar, gospod premier, moram reči, da imate zelo lepo kravato, usklajeno z obleko in srajco," so besede, s katerimi je prvak SNS Zmago Jelinčič Plemeniti začel današnje prvo poslansko vprašanje predsedniku vlade Borutu Pahorju na junijskem zasedanju državnega zbora. In nadaljeval: "No, zdaj pa k drugim, manj pomembnim zadevam."
"Vse svoje življenje sem se spraševal, kako bom vedel, da sem postal star. Zdaj vem – ko mi bo starejši kolega dal kompliment namesto mlajše ženske. Hvala lepa, kolega Jelinčič, za vaš komentar na začetku," pa se za Jelinčičev kompliment na začetku svojega odgovora ni pozabil zahvaliti Pahor.
Na dnevnem redu volilna zakondaja
Jelinčič je Pahorja sicer spraševal po spremembah volilne zakonodaje. Pahorja je spomnil, da je aktualna koalicija že v koalicijskem sporazumu leta 2008 govorila o ustavno skladnem volilnem sistemu in referendumu.
"Res je, da je sveta trojica s priveskom, ali kakor bi rekli, koalicijski trojček z DeSUS-om, to zadevo obljubljal, stal za njo, vendar je prva obljuba že padla v vodo. Nezdružljivost županov in poslancev je ostala in tako se bojimo, da tudi ne bo prišlo do spremembe volilnega sistema na drugem področju, kar bi bilo za Slovenijo izredno dobro," je dejal Jelinčič.
Pojasnjuje, da bi na ta način lahko ljudje izbirali svojega kandidata. Vedeli bi, kdo so tisti, ki imajo možnost, da vstopijo v parlament. S spremembo bi "stranke bile primorane izbirati dobre kandidate in bi jih lahko dala na tista mesta, kjer bi bili kakšni izvoljeni. Na ta način bi se izognili, moram razmisliti, da me predsednik Državnega zbora ne bo opomnil, kako naj to povem. Na ta način bi se izognili, da bi prišli v parlament kakšni manj sposobni ljudje z malo nižjo stopnjo možnosti razumevanja določenih dokumentov, dokumentacij in pa zakonskih določil ali po domače povedano, bedaki bi ostali izven parlamenta."
"Vlada je odločena, kolikor bo naletela na razumevanje potrebnih dveh tretjin poslank in poslancev v tem visokemu domu, da spremeni volilni sistem. Glede tega so bile, so in bodo vedno med strankami, znotraj njih v parlamentu in izven njih, v javnosti strokovni, različna mnenja," mu je pojasnil Pahor.
Po njegovem je "za Slovenijo kot majhno politično družbo pomembno, da ohrani politično mavričnost. To pomeni, da ne institucionalizira takega volilnega sistema, ki bi oblikoval dva politična tabora, kot dve, bom rekel, prevladujoči politični stranki ali instituciji, ki si izmenjujeta oblast na volitvah. To bi pomenilo uveljavitev po mojem večinskega volilnega sistema. Ima dobre strani, vendar ne po mojem za majhno politično družbo, kot je slovenska, ki mora stremeti k temu, da ohrani v svoji politični identiteti to različnost in hkrati zaradi tega prav možnost za konsenz."
Tudi funkciji župana in poslanca bi Pahor ločil. "Tukaj se akumulira pomembna politična moč in ljudje to vedo. Ko se in ko imajo možnost odločati, da dajo prednost nekomu, ki je hkrati župan in se poteguje za mesto poslanca, večinoma, ne glede na politične barve, tako podporo tudi dobi, ker vedo, da bodo s tem okrepili njegov politični položaj in moč, ne kot poslanca, ampak kot župana, ki bo potem zaradi okrepljene politične moči vrnil svojemu okolju s svojim vplivom tisto, kar od njega to okolje pričakuje in to vnaša v neko kolizijo interesov med zahtevo."
A volilna zakonodaja ni vladna prioriteta. Pahor pravi, da "imamo druge resnejše probleme, je pa to v našem načrtu."
