Prav nič ne pretiravamo, če rečemo, da so astronomi svojevrstni begunci sodobnega sveta. Daleč so časi, ko so lahko raziskovalno dejavnost opravljali  v metropolah, kot so London, Pariz ali Berlin, saj jih je od tod pregnala svetlobna "nesnaga" v ozračju. Prisiljeni so se bili zavleči v najbolj odmaknjene kotičke Zemlje, na gorske vršace, v puščave ali na Antarktiko. Le tam se nebo še razpira v vsej jasnini. Toda kako dolgo bodo ti zadnji preostali biotopi astronomov ostali neomadeževani?

Trenutno kar 90 odstotkov ljudi po svetu ponoči ne more več doživeti jasnega neba. Kot poroča portal Südeutsche, ki se sklicuje na raziskave javnega mnenja, kar 30 odstotkov Nemcev v svojem življenju še ni videlo mlečne ceste. Vzrok za to je v prej omenjeni svetlobni onesnaženosti oziroma motnosti ozračja.

Človek si namreč zaradi čedalje bolj energetsko potratnega načina življenja postavlja nove in nove elektrarne, ki s svojim delovanjem spuščajo v zrak toplogredne pline in aerosole. Ti skrbijo za to, da se svetloba iz človeških virov širi po ozračju, kar zastira pogled na šibko svetleče zvezde. Študije pričajo, da lahko astronomi na območju ZDA in Zahodne Evrope opazujejo samo še svetle in zelo svetle zvezde.

Opravite preizkus
Pred leti so dunajski astronomi lokalne prebivalce pozvali, naj pri jasnem nebu brez mesečine s prostim očesom najdejo vseh sedem osrednjih zvezd ozvezdja Mali voz. Večina sodelujočih je poročala samo o opaženi severnici in še eni ali dveh zvezdah. Poskus lahko opravite tudi vi in glede na število opaženih koščkov Malega voza določite čistost neba nad svojo opazovalno točko.

Na čedalje bolj onesnaženo nebo opozarjajo številna združenja tako strokovnjakov kot laikov. Po njihovih najbolj pesimističnih ocenah bodo zvezde  že v nekaj desetletjih povsem izginile z vidnega polja Zemlje.