Slovenija
15580 ogledov

Karantenske odločbe so smešnica

Koronavirus v New Yorku
1/2
Epa
Karantenske odločbe bi ljudje morali prevzeti na pošti, čeprav bi morali biti v strogi samoizolaciji. Če ne gredo na pošto, jo dobijo, ko se je karantena že davno iztekla. Dokler odločba o karanteni ni vročena, pa nima pravnega učinka.

Že pred časom je uporabnica na tviterju opozorila, da bi morala po karantensko odločbo na pošto, kar je skregano s pametjo. Poštarji namreč zaradi preprečevanja okužb ne vročajo priporočenih pošiljk, tako da je treba ponje na pošto.

Navodila NIJZ v primeru karantene so jasna: "ne odhajajte od doma (ne zapuščajte svojega doma, ne hodite v službo, trgovino ali druge ustanove, ne uporabljajte javnega prevoza ali taksijev)". 

"Odločbe o karanteni se pošiljajo skladno z Zakonom o splošnem upravnem postopku (ZUP). Ob tem ZUP dopušča možnost, da oseba, na katero je naslovljena odločba, pooblasti drugo osebo za prevzem odločbe," so nam pojasnili na ministrstvu za zdravje, kjer so si sicer za odgovore na enostavna vprašanja, kako pošiljajo te odločbe, vzeli kar sedem dni časa.

To drži, a po navodilih NIJZ naj se osebe, ki živijo v skupnem gospodinjstvu z osebo, ki ji je odrejena karantena, "brez potrebe ne družijo z osebami izven skupnega gospodinjstva".

Kdor odločbe ni prevzel, so mu jo po 15 dneh vrgli v nabiralnik, 16. dan pa je nastopila domneva, da je bila odločba vročena. Najdaljša odrejena karantena je 14 dni.

"Vročitev odločbe je pogoj za pravni učinek," so potrdili na ministrstvu. Z drugimi besedami, če bi me sredi aprila dobili sto metrov od hiše, kjer je že druga občina, bi plačal 400 evrov globe, medtem ko nekoga, ki mu je bila odrejena karantena, a odločbe ni prevzel, ne bi mogli kaznovati, če bi hodil po trgovinah v svoji občini.

Svoj primer je na tviterju delil tudi Aleš Špetič, ki je v Slovenijo prišel 8. maja, zato bi moral za sedem dni v karanteno, a je minister predlog za odreditev karantene prejel šele tri dni kasneje, na pošto pa so karantensko odločbo oddali 14. maja, kar pomeni, da je tudi v primeru normalne poštne dostave ne bi dobil pred iztekom karantene.

"Kljub temu, da je bila odločba pogosto vročena že po koncu karantene, ki je večinoma trajala 7 dni, je osebe o tem, da morajo v karanteno, obvestila policija na meji. Večina oseb je tudi prejela obvestilo NIJZ," so nam pojasnili na ministrstvu.

Čeprav je ureditev izdajanja karantenskih odločb popolnoma neučinkovita, so se ljudje očitno obnašali odgovorno, saj ni znano, da bi kdo, ki mu je bila odrejena karantena, hodil naokrog in širil okužbe. V tujini so namreč znani tudi takšni primeri.

V nadaljevanju objavljamo še nekaj členov iz zakona o upravnem postopku, ki se nanašajo na vročanje:

_____________

84. člen

(1) Vroča se ob delovnikih od 6. do 20. ure. Vročanje po elektronski poti se lahko opravi ves čas.

(2) Organ, čigar dokument je treba vročiti, lahko iz razlogov, ki jih določa poseben zakon, ali zaradi nujnih ukrepov v javnem interesu odredi, naj se vročitev opravi tudi na nedeljo ali na praznik Republike Slovenije oziroma drug dela prost dan, če je to neogibno potrebno, pa tudi izven časovnih okvirov iz prvega odstavka.

87. člen

(1) Odločbe in sklepi ter drugi dokumenti, od katerih vročitve začne teči rok, se morajo vročiti osebno tistemu, kateremu so namenjeni, pri čemer se za osebno vročitev šteje tudi vročitev v skladu s 86. členom tega zakona (elektronska vročitev, op. a.). Drugi dokumenti se vročajo v skladu z zakonom, ki ureja poštne storitve.

(2) O vročitvi je treba obvestiti organ, ki je vročitev odredil, z vročilnico.

(3) Če se vročitev ne da opraviti tako, kot je določeno v prvem odstavku tega člena, pusti vročevalec v hišnem predalčniku, na vratih stanovanja, poslovnega prostora ali delavnice pisno sporočilo. Če sporočila ni mogoče pustiti na prej določenih mestih, ga lahko pusti tudi v poštnem predalu ali na drugem primernem mestu. V sporočilu navede, kje se dokument nahaja in da ga mora naslovnik prevzeti v 15 dneh. Na sporočilu in na samem dokumentu, ki bi ga moral vročiti, vročevalec navede vzrok take vročitve, datum in kraj, kjer je sporočilo pustil, ter se podpiše.

(4) Vročitev po prejšnjem odstavku tega člena velja za opravljeno z dnem, ko naslovnik prevzame dokument. Če dokumenta ne prevzame v 15 dneh, velja vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka. Po preteku tega roka vročevalec pusti dokument iz prvega odstavka tega člena v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku naslovnika. Kolikor stranka nima predalčnika ali je ta neuporaben, vročevalec vrne pošiljko pošiljatelju. Pisno sporočilo iz prejšnjega odstavka mora vsebovati obvestilo o posledicah takega vročanja.

b) Vročanje pooblaščencu za vročitve

89. člen

(1) Stranka lahko pooblasti določeno osebo, ki naj se ji vročajo vsi dokumenti zanjo (pooblaščenec za vročitve). Če stranka obvesti o tem organ, ki vodi postopek, vroča organ vse dokumente temu pooblaščencu.

janez.zalaznik@zurnal24.si

 

Komentarjev 4
  • ivan79 14:34 20.maj 2020.

    Če bi imeli tako vlado že prej, res ne bi bili več Butale ali banana republika, ker pa nas že 25 let "vodijo" (za nos) bedaki, je tako kot je...

  • ivan79 14:31 20.maj 2020.

    Avtorju tega članka in Butalcema (bodočipartizan in Janez_53) v vednost iz Zakona o upravnem postopku: (1) Kadar gre za nujne ukrepe v javnem interesu po 4. točki prvega odstavka 144. člena tega zakona, lahko pristojni organ odloči tudi ustno. (2) ...prikaži več) Organ, ki po prejšnjem odstavku tega člena ustno odloči, lahko odredi, da se odločba takoj izvrši. (3) Organ, ki je ustno odločil, mora stranki izdati pisno odločbo v osmih dneh od ustne odločitve Pa če ne bi od jutra do večera iskali dlako v jajcu.

  • Janez_53 08:50 20.maj 2020.

    V Butalah se pač tako dela, kaj čemo.

Sorodne novice