“Posamezna kmetija je pregledana enkrat na dvajset let, saj nam uspe na leto s 36 inšpektorji pregledati le pet odstotkov slovenskih kmetij,” nam je včeraj povedal vodja kmetijske inšpekcije Primož Marolt. Po ponedeljkovem odkritju vsebnosti nedovoljenega rastnega regulatorja klormekvata v hruškah slovenskega pridelovalca smo preverjali, kako učinkovit sploh je nadzor nad pridelavo sadja in zelenjave, da v njiju ni nedovoljenih snovi.

Pesticidi v hrani

Nadzor. Vsebnost pesticidov v hrani preverjata kmetijska in zdravstvena inšpekcija. Prva nadzira hrano do predaje v promet, druga pa od tod do prodaje uporabniku. Drage analize. Obsataja več laboratorijev, kamor lahko uporabniki na analizo pošljejo pridelke, za katere sumijo, da vsebujejo nedovoljene snovi. A taka analiza lahko stane tudi petsto evrov. Uporaba pesticidov. Vsak kmet, ki uporablja fitofarmacevtska sredstva, mora imeti opravljen izpit iz fitomedicine, pregledane pa morajo biti tudi naprave, ki jih pri tem uporablja. Podatkov, koliko pesticidov se na leto porabi v Sloveniji, ni.

Lani odkrite štiri kršitve
V skladu z letnim načrtom je kmetijski inšpektorat naključno pregledal 3.853 od okoli 70 tisoč kmetij, kolikor jih je v Sloveniji. Med preverjanjem ostankov fitofarmacevtskih sredstev so odvzeli 210 vzorcev okoli deset različnih kmetijskih pridelkov, ki so bili izbrani večinoma naključno. Glede na pogostost v prehrani pa so med analiziranimi izdelki vsako leto solata, krompir in jabolka, je še dodal Marolt. Odkrili so le štiri neustrezne pridelke in izrekli skupno za okoli tri tisoč evrov kazni. V vzorčnih pridelkih, pravi Marolt, se redno nadzoruje tudi vsebnost nitratov in težkih kovin, vendar pa večjih neskladij v zadnjih letih niso odkrili. Odgovore zdravstvene inšpekcije, kako je nadzorovana hrana iz uvoza, predvsem iz Kitajske, še čakamo, z ministrstva za zdravje so nam jih obljubili za danes.

Vzorec lahko na testiranje pošljete tudi sami. Cena: več sto evrov. © iStockphoto

Nadzor eni agenciji
“Težava v Sloveniji je v tem, da nadzor nad živili izvajajo kar tri ustanove,” pa opozarja Aleš Kuhar , raziskovalec na področju živilske industrije. Pravi, da raziskovalci že deset let opozarjajo, da bi bila bolj smiselna ena krovna ustanova, nekakšna agencija za prehransko varnost, ki bi vključevala tako strokovnjake iz zdravstva kot kmetijstva.

“Tako ustanovo imajo tako v ZDA kot v Veliki Britaniji,” pravi Kuhar in dodaja, da jih ustanavljajo tudi v številnih državah po Evropi.

Sicer meni, da je nadzor nad hrano v Sloveniji dober. “Ob alarmantnih primerih je odziv ustanov hiter, sicer pa učinek ni najboljši,” dodaja.

Dejstva

210 vzorcev so lani odvzeli na kmetijah in preverjali vsebnost pesticidov in drugih snovi.

Zares za strožjo ureditev
Je pa na težave pri prodaji in uporabi fitofarmacevtskih sredstev (predvsem pesticidov) v Sloveniji včeraj vnovič opozorila tudi poslanka Zaresa Cveta Zalokar Oražem . Dejala je, da je vladna koalicija lani kljub nasprotovanju stroke podprla spremembe zakona o fitofarmacevtskih sredstvih, ki je omogočil poenostavljen dostop do teh sredstev tudi nepoučenim uporabnikom. Ministra za okolje je pozvala, naj objavi podatke o porabi fitofarmacevtskih sredstev od leta 2005 in prouči vse možnosti, kako zmanjšati njihovo porabo. K pripravi spremembe zakona o fitofarmacevtskih sredstvih pa je pozvala tudi kmetijskega ministra Iztoka Jarca.