Debelost. “Z gotovostjo lahko trdim, da bo že naslednje leto čezmerno prehranjenih več kot polovica Slovencev,” pravi Dragica Sternad, sociologinja in svetovalka za motnje hranjenja. Na porast debelosti bo po njenih besedah vplivala tudi gospodarska kriza. Podatki raziskave EHIS (European Health Interview Survey, 2007) kažejo, da ima čezmerno telesno težo 39 odstotkov Slovencev, 16,4 odstotka pa je debelih, sporočajo z ministrstva za zdravje (MZ).
2-krat pogosteje debeli ljudje umirajo zaradi srčno-žilnih obolenj.
27-krat pogosteje debele ženske obolevajo za sladkorno boleznijo tipa dva.
37 odstotkov večje je tveganje za depresijo pri debelih ženskah.
Premajhna ozaveščenost
“Ozaveščenost prebivalstva, da je debelost bolezen in da povečuje tveganje za druge nevarne bolezni, še ni na tisti ravni, kot bi si želeli,” pove endokrinologinja iz ljubljanskega kliničnega centra Marija Pfeifer. Po njenem mnenju je sicer boj proti debelosti težka naloga, “saj je to kronična bolezen, s katero se je treba bojevati vse življenje, zmagajo pa tisti, ki so disciplinirani in motivirani”. Z MZ in ministrstva za šolstvo so nam poslali informacije o številnih ukrepih in nacionalnih programih za zajezitev naraščajočega števila čezmerno prehranjenih. Prvi podatki o učinkovitosti nekaterih ukrepov bodo znani konec leta, obljubljajo na MZ.
Število ur športne vzgoje za šolarje pa se je z uvedbo devetletke zmanjšalo, opozarja Nives Markun Puhan z Zavoda RS za šolstvo. V osemletki so imeli učenci od prvega do šestega razreda tri ure športne vzgoje na teden, v sedmem in osmem razredu po dve. Po dve uri je imajo zdaj učenci od sedmega razreda dalje.
Poleg interesnih dejavnosti in šol v naravi imajo učenci možnost vključevanja v športne izbirne predmete. “Vendar se za tak izbirni predmet odločijo večinoma tisti, ki jim je šport močno področje,” pravi Markun Puhanova in dodaja, da se tako ne dosežejo tisti s preveliko telesno težo.
Ponoči nehajo dihati
“Debelost je povezana s povečanim tveganjem za nastanek sladkorne bolezni tipa dva, z nastankom hipertenzije in srčno-žilnih bolezni,” izpostavlja Cirila Hlastan Ribič z inštituta za varovanje zdravja. Po njenih navedbah je debelost dejavnik tveganja za nastanek jetrnih bolezni, žolčnih kamnov, ortopedskih zapletov, dermatoloških sprememb, nevroloških in hormonskih motenj, ima pa tudi psihosocialne posledice.
“Premalo se poudarja, da povzroča tudi prekinitev dihanja med spanjem,” ocenjuje Pfeiferjeva. “Debeli ljudje smrčijo, mehka tkiva jim zamašijo zgornje dihalne poti, in tako prenehajo dihati tudi za minuto ali več, zato se pogosto zbujajo. Čez dan so zaspani, imajo težave s koncentracijo, težje delajo, mimogrede lahko zakinkajo in povzročijo prometno nesrečo ...” našteva.
“Rak je bolezen, ki je posledica veliko dejavnikov, eden od teh pa je lahko debelost,” pravi in doda, da debeli ljudje, ki zbolijo za rakom, umirajo pogosteje kot bolniki z normalno telesno težo.
“Čim bolj njihov indeks telesne mase (ITM) presega normalno vrednost, tem večja je ogroženost,” pojasnjuje Maja Primic Žakelj, vodja epidemiologije in registra raka pri onkološkem inštitutu. Po poročilu svetovne fundacije za raziskovanje raka debelost zagotovo povečuje nevarnost raka požiralnika, trebušne slinavke, dojke, debelega črevesa in danke ter endometrijo ledvic, verjetno tudi žolčnika, sklene.
Tudi debelost staršev
Najbolj zastrašujoče je to, da se zelo povečuje odstotek čezmerno prehranjenih in debelih otrok, pravi endokrinologinja Pfeiferjeva. “Otroci, ki so debeli in imajo vsaj enega debelega starša, imajo več kot 70 odstotkov možnosti, da bodo ostali debeli tudi, ko bodo odrasli,” pojasnjuje.
“Od leta 1987 do 2007 je povprečni delež čezmerno težkih fantov narasel z 12,9 na 21,2 odstotka, delež čezmerno težkih deklet pa s 13,1 na 18,2 odstotka,” trend s številkami podkrepi Vida Fajdiga Turk z inštituta za varovanje zdravja. Po njenih besedah podatki Svetovne zdravstvene organizacije kažejo, da je Slovenija v prvi tretjini med 41 evropskimi in severnoameriškimi državami po deležu čezmerno hranjenih in debelih 15-letnikov.
