V letu 2019 smo pisali o tem, da so morali nekateri študenti, ki so imeli vpisan vzporedni študij, plačati šolnino za letnik, potem ko so na enem programu program zaključili. Obvestilo, da so dolžni plačati letnik na vzporednem študiju so dobili naknadno, potem ko so bili vanj že bili vpisani.
Pravilnik o prispevkih in vrednotenju stroškov na Univerzi v Ljubljani (Pravilnik UL), izhajajoč iz določil Zakona o visokem šolstvu namreč določa, da študenti šolnino plačujejo za izredni študij 1. in 2. stopnje, za redni študij 1. in 2. stopnje pa v primeru, da: a) že imajo pridobljeno najmanj enakovredno stopnjo izobrazbe; b) želijo spremeniti študijski program in so pred tem že ponavljali letnik ali spremenili študijski program na isti stopnji študija; c) so tuji državljani iz držav nečlanic EU in držav, s katerimi Slovenija nima podpisanega bilateralnega sporazuma.
Določba, da je študent dolžan šolnino plačati v primeru, ko že ima pridobljeno najmanj enakovredno stopnjo izobrazbe, se zaplete pri vzporednih študetnih, ko na matičnem študiju program zaključijo. "Glede plačevanja šolnin so študenti na vzporednem študiju izenačeni z ostalimi študenti," so nam pojasnili na Filozofski fakultetei. "Študent, ki na matičnem študijskem programu študij zaključi, postane na vzporednem programu plačnik šolnine, če ima ob vpisu v letnik vzporednega programa že pridobljeno enakovredno stopnjo izobrazbe."
Prenova zakona o visokem šolstvu
Pri Študentski organizaciji Slovenije so na težavo vzporednih študentov opozorili tudi ministrstvo. "Trenutno je v pripravi prenova zakona o visokem šolstvu," pojasnjuje Alen Brkić s Študentske organizacije Slovenije. "Delovna skupia bo poleg členov, ki so bili že v prejšnjem predlogu zakona (2018 pred padcem vlade), obravnavala tudi ostale spremembe, ki jih deležniki želimo. Ena od teh sprememb bo tudi vprašanje vzporednega študija. Skupaj s Visokošolskim sindikatom Slovenije bomo zagovarjali, da je potrebno vsem študentom, ki želijo in imajo rezultate za vzporedni študij, to omogočiti brezplačno."
Dodajajo, da so na ŠOS vedno zagovarjali brezplačen vzporedni študij, saj je ta omogočen le najboljšim študentom. "Prav je, da spodbujamo horizontalno izobraževanje tistim, ki so nadpovprečni," poudarja Brkić. "Trenutna ureditev omogoča visokošolskim zavodom, da sami odločijo ali bodo zaračunali šolnino vzporednim študentom ali ne. Ureditev ni optimalna a vseeno omogoča brezplačni vzporedni študij. Upamo, da se bo s spremembo zakonodaje to področje izboljšalo."
Ministrstvo: Zavodi odločajo po svoje
Na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, ki ga vodi Jernej Pikalo, pojasnjujejo, da je Zakon o visokem šolstvu, ki je stopil v veljavo 15. decembra 2016 v zz. členu na novo določil, da se študentom šolnina lahko zaračuna, če imajo že doseženo izobrazbo, ki ustreza najmanj ravni izobrazbe, pridobljene po študijskem programu, v katerega so vpisani.
"S to določbo se je na ravni zakona uredilo to, kar je dotlej urejala Uredba o javnem financiranju visokošolskih zavodov in drugih zavodov," razlagajo pri MIZŠ in hkrati dodajajo, da je v skladu z 66. členom tega zakona ureditev vzporednega študija prepuščena statutom visokošolskih zavodov. "V okviru razpisa za vpis vlada na javnih visokošolskih zavodih daje soglasje k razpisu dodatnih mest za vzporedni vpis tudi za redni študij. Ta mesta naj bi bila namenjena nadarjenim študentom, ki so hkrati sposobni opravljati in v rednem roku končati dva študijska programa. Tako se na primer študent triletnega študijskega programa prve stopnje v 2. letniku lahko vzporedno vpiše v še en študijski program prve stopnje, kar bi pomenilo, da bi ga lahko redno dokončal, ko bi bil vzporedno na prvem študijskem programu vpisan v dodatno leto."
