Po včerajšnji smrtni nesreči na Grintavcu so danes možje s Planinske zveze Slovenije (PZS) opozorili, da je v gorah trenutno zbit in trd sneg, nevarnost zdrsov pa je temu primerno velika. Nevarnost snežnih plazov je zmerna (2. stopnja). Kljub temu naj se v gore ta čas odpravljajo le dobro pripravljeni pohodniki z ustrezno opremo.
Na pot le ustrezno "oboroženi"
Ustrezna oprema pomeni cepin, dereze, alu-folija, bivak vreča, plazovna žolna, po možnosti tudi zložljiva lopata in sonda. V nahrbtnik lahko poleg tega spravimo še komplet prve pomoči, mobilni telefon, beležko, grafitni svinčnik in čelno svetilko. "Vsak venec je potem dražji kot žolna in preostala oprema," se je ob naštevanju slikovito izrazil strokovni sodelavec Komisije za odprave v tuja gorstva na PZS, Matjaž Šerkezi.
Manjše število nesreč
Letos se je ponesrečilo več kot 450 ljudi, kar predsednik PZS Franc Ekar uvršča med dejstva, ki so zaznamovala to leto: "Prvič lahko rečemo, da so se nesreče zmanjšale. Poleg tega pa so leto zaznamovale nekatere nesreče, denimo Humar in Oderlap. To je še vedno prevelik davek slovenskega vrhunskega alpinizma v gorah." Po njegovem se sicer največ nesreč zgodi v tistih gorah, kjer je največ ljudi. Opaža še, da se v zadnjem času povečuje obisk starejše populacije v gorah.
Kaj storiti, ko te zasuje plaz
Sam je sicer v preteklosti med drugim preživel tudi plaz, sicer strah in trepet vsakega, ki se pozimi odpravlja v visokogorje. "Takrat, ko te nese plaz, nič ne veš, kaj se dogaja. Za dostojne plazove zdaj obstajajo tudi že pripomočki − nekakšne napihljive vreče, ki te obdržijo na površju. Če je skalni previs, te verjetno že prvi skok toliko poškoduje, da si v božjih rokah. Če pa greš dol in te ne potegne v sredino, je treba poskušati priti na levi ali desni kraj, da te ven vrže."
Več o tem, kaj storiti, če pride do nesreče, si lahko pogledate v videoprispevku.
