Napoved redefiniranja odnosa države do verskih skupnosti v Cerkvi razumejo kot napoved oživljanja negativnega odnosa do Katoliške cerkve.
|
Načela ločenosti države in verskih skupnosti se ne bojimo, saj ga tudi sami zastopamo. Ne moremo pa sprejeti laicistične, ideološke, Cerkvi sovražne interpretacije tega načela. Anton Stres, celjski škof
|
|
Po Stresovih besedah so v SŠK upali, da bo odnos med državo in verskimi skupnostmi temeljil na ustavi in pravu in ne na ideologiji ter da se bo razvijal v smeri kooperativne interpretacije načela ločenosti Cerkve od države. Ta po njegovem danes prevladuje povsod po Evropi in ga vsebuje tudi Lizbonska pogodba oziroma njen osnutek.
Napoved redefiniranja odnosa države do verskih skupnosti po mnenju celjskega škofa zbuja bojazen, da gre za "nadzorovanje v smeri ponovnega izključevanja Cerkve in verskih skupnosti iz javnega življenja, omejevanja njene navzočnosti v javnosti, njenega delovanja na javnem področju, njenega zatiranja, oživljanja kulturnega boja in getoizacije Cerkve".
V SŠK zagovarjajo ureditev, ki po njegovem mnenju ni čisto nič eksotična in nič posebnega, pač pa je splošno sprejeto evropsko načelo. "Ne želimo nobenih privilegijev. Še zelo smo daleč od tistega, kar je normalno recimo na Madžarskem, Slovaškem, v Italiji, Avstriji in Nemčiji," je prepričan. Na področju šolstva po njegovih besedah staršem na primer ni zagotovljena pravica, da otrokom omogočijo versko vzgojo v skladu z njihovim verskim prepričanjem.
