Severnoevropejci in Američani ne jedo konjskega mesa, hindujci ne govedine, judi in muslimani pa nočejo uživati svinjine. Ribe in jagnjetina so marsikomu odvratne, da o divjačini sploh ne govorimo. Školjke in morski prašički so le za manjšino. Le ena žival je, ki jo po celem svetu pečejo, cvrejo in kuhajo: domača kokoš (Gallus gallus domesticus). Pečene piške in kokošja juha so priljubljene tako na Kitajskem kot v Čilu, tako pri Arabcih kot Izraelcih, celo Slovenci in Hrvati bi se tu lahko sporazumeli.
Kokoš, zmagovalec evolucije
17 milijard kokoši trenutno živi na svetu. Mnoge med njimi bodo kmalu umrle. Kokoš "broiler",
tipična kokoš evropske perutninske industrije, je za zakol zrela že v 33 dneh. A ne glede na
še tako kratko življenjsko dobo je z biološkega vidika kokoš najuspešnejši ptič na svetu. Kajti
evolucija meri uspešnost zgolj s številom potomstva in niti najpogostejše vrste divjih ptičev se
glede številčnosti ne morejo primerjati s kokošmi, ki jim v tej "tekmi" seveda izdatno pomaga
človek. In to klub temu, da je večina jajc pristane v želodcih človeka. Kokoši niso samo najbolj
številčne predstavnice ptičev, ampak po množičnosti prekašajo tudi veliko večino preostalih domačih
živali.
Udomačena zaradi petelinjih bojev?
Krava, prašič, ovca in koza so bili že dolga tisočletja domače živali človeka, ko se jim je
šele pridružila prva kokoš, ki je bila udomačena pred okoli 5.400 leti na območju jugovzhodne
Azije, ko je neki človek iz džungle domov odnesel enega ali več predstavnikov tam živeče
tropske kokoši (Gallus Gallus)
"Skoraj zagotovo je, da primarni razlogi za udomačitev neke živalske vrste niso povezani z
nameni njihove današnje reje," pravi nemški strokovnjak za ekonomsko koristne živali
Hans Hinrich Sambraus. Naši predniki naj bi denimo govedo in ovce udomačili zaradi
njihove uporabe pri daritvah božanstvom. Kokoši naj bi postale objekt domestifikacije zaradi
petelinjih bojev, ki so se človeku zdeli privlačni.
"Seveda pa je to zgolj hipoteza. Z gotovostjo pa lahko rečemo, da udomačitev kokoši ni bila
težka naloga," meni Sambraus. Po njegovih besedah lahko še danes opazujemo, kako se
kokoši zmeraj držijo domače hiše, pa četudi se lahko sprehajajo prosto naokrog.
Finski nacionalni ep in kokoši
S časom so kokoši v nekaterih kulturah postale objekt čaščenja. Finski narodni ep Kalevala
denimo pravi, da je vesolje nastalo iz kokošjih jajc. V obdobju grške in rimske antike so svečeniki
s pomočjo kokošje drobovine napovedovali prihodnost. Obnašanje kokoši pri pobiranju zrn pa je bilo
znamenje prihodnosti.
Žlahtnjenje kokoši
Človek je relativno nezahtevne kokoši iz njihove izvorne domovine v jugovzhodni Aziji najprej
prepeljal na območje današnjega Pakistana, nato pa še v Egipt. Obstajajo štiri tisoč let stari
egipčanski spisi, v katerih je omenjeno, da kokoš znese vsak dan eno jajce. Kar pomeni, da so
takrat že poznali ekonomsko rejo kokoši. Prej omenjene tropske kokoši znesejo na leto le do 20
jajc, današnje kokoši nesnice pa do 300. V obdobju rimskega imperija je kokoš postala vseevropska
domača žival.
Iz zgodovine kokoši kot domače živale velja še omeniti 19. stoletje, dobo intenzivnega žlahtnjenja domačih živalskih vrst z njihovim križanjem. To je rojstna doba velike večine od 180 danes znanih sort domače kokoši.
Kralj Ludvik podanikom obljubil kokoš
Reja kokoši je že od nekdaj veljala za nezahtevno, danes pa je tudi zelo poceni. Časi, ko je
francoski kralj
Ludvik IV. slehernemu svojemu podaniku obljubil kokoš v loncu za nedeljsko kosilo,
so že davno mimo. Danes si lahko za nedeljsko kosilo kokoš privoščijo tudi socialno najšibkejši,
saj krma za kokoš broiler od dobe, ko kot piščanec pride iz valilnice in do trenutka, ko
je zrela za zakol, stane le 80 centov.
