1993. Skupščina občine Ljubljana Kolizej razglasi za spomenik naravne in kulturne dediščine. 2004. Kolizej postane last Kida. 2007. Kid predstavi projekt novega Kolizeja, v katerega namerava vložiti 180 milijonov evrov. Predvidena je porušitev starega Kolizeja. 2008. Ker komisija ZVKDS sklene, da Kolizej ostane kulturni spomenik, ga Kid namerava prodati za 22,5 milijona evrov, a kupca ni. Mestni svet sprejme spremembo akta o razglasitvi in tako omogoči rušitev stavbe. 2009. Kulturno ministrstvo soglaša z odstranitvijo Kolizeja in predpiše izravnalne ukrepe.
Novi Kolizej bi morali po načrtih Kranjske investicijske družbe (Kid) Jožeta Anderliča začeti graditi v zadnji tretjini letošnjega leta. Toda to se ne bo zgodilo, dokler za območje ne bo sprejet občinski podrobni prostorski načrt (OPPP). Priprava za OPPN se je začela decembra 2008, a je bil postopek ustavljen, pravi Alenka Pavlin z oddelka za urejanje prostora Mestne občine Ljubljana (MOL). Dodaja, da bodo pripravo OPPN nadaljevali “po pridobitvi pozitivnega stališča Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS)”.
Proti rušitvi starega
Poleg tega je v sredo Civilna iniciativa za Kolizej predsednika vlade Boruta Pahorja pozvala, naj vlada Kolizej razglasi za kulturni spomenik državnega pomena, da ga ne bi mogli porušiti. Priložili so tudi odlok o razglasitvi, ki ga je pripravil Miro Cerar z ljubljanske pravne fakultete.
Na ZVKDS včeraj nismo dobili odgovora na vprašanje, kakšno je njihovo stališče o Kolizeju. Na kulturnem ministrstvu so pojasnili, da se pobuda za spomeniško razglasitev pošlje pristojnemu ZVKDS, kjer pripravijo predlog razglasitve, če je ta utemeljen. Za mnenje morajo vprašati tudi lastnika objekta in se do mnenja opredeliti, zadevo pa zatem predati ministrstvu, ki pripravi odlok za vladno proceduro.
Anderlič ne komentira
“Ne bi želeli komentirati dejanj drugih, saj živimo v svobodni družbi, kjer ima vsak pravico do svojega mnenja,” so o novi pobudi proti rušenju Kolizeja povedali v Kidu.
MOL za novi Kolizej
ZVKDS je pred dvema letoma podal mnenje, da je obstoječe stanje možno obnoviti, “pri čemer bi bilo treba stavbo večinoma porušiti oziroma bi v poštev prišla popolna rekonstrukcija (stavbo bi bilo treba v celoti podreti) ali zgraditi nov kompleks – v gabaritih sedanjega objekta”, je povedal Uroš Grilc, kulturni načelnik MOL. Na osnovi tega mnenja, predvsem pa statične ocene in analize potresne odpornosti, je mestni svet sprejel spremembo akta o zaščiti Kolizeja in tako omogočil rušenje. Kot rečeno, pa se je zaradi ZVKDS zaustavil sprejem OPPN. MOL se sicer zavzema za novi Kolizej, pravi Grilc.
Spomnimo, v kompleksu naj bi bili operno-koncertna dvorana z okoli 1.600 sedeži, hotel s petimi zvezdicami, podzemna parkirna hiša, poslovni prostori in stanovanja.
