Begunca v lastni državi

''Odvetniki so nam samo pobirali denar, naredili pa niso nič. Izkoristili so najino nevednost in naivnost,'' pripovedujeta zakonca Rupnik, ki sta sredi Ljubljane doživela izkušnjo, znano vsem beguncem, ki so brez doma ostali zaradi vojnega ali naravnega viharja. Po 40 letih garanja in odrekanja sta pristala na cesti. Hišo sta izgubila zaradi dolgov leta nazaj, ko sta jo hotela prodati in si poiskati manjšo, saj so se sinovi odselili k svojim soprogam.

A sta naletela na slamnatega kupca, žensko, ki jima je dala aro, a si je potem premislila in jo zahtevala nazaj. A ker sta denar dala naprej za manjšo hišo, ji ga nista mogla vrniti. Ženska se je s spretno odvetnico, nekdanjo sodnico, vpisala v zemljiško knjigo; plomba je odganjala potencialne kupce, z leti so dolgovi z obrestmi le naraščali, dokler hiša ni bila prodana na dražbi za tretjino vrednosti. Sodišče predhodne pravice odkupa Rupnikovim sinovom ni dovolilo; določilo pa je, da zakonca v njej lahko živita še štiri leta, ki so se zdaj iztekla.

Škoda
Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja v 39. členu določa, da mora izvršitelj izvršilna dejanja opraviti s skrbnostjo dobrega strokovnjaka in na način, s katerim se najučinkoviteje doseže poplačilo upnika, pri čemer mora spoštovati dostojanstvo dolžnika in mu ne sme povzročiti nepotrebne škode. In prav to se je zgodilo Rupnikoma: uničenje fotoalbumov je za njiju zagotovo nepotrebna škoda in neprecenljiva izguba. Na sodišču pa bi morala dokazati nekaj očitnega: da se s fotografijami res ne da poplačati nobenega dolga.