V Sloveniji se med seboj vse preradi omejujemo in odločamo o pravicah drugih – tistih, ki bi nam lahko z vso pravico zabrusili Brigajte se zase! Prav tisti, ki nas nič ne ovirajo, nas praviloma najbolj motijo. Zakaj je prav naša “zdrava” slovenska družba nagnjena k zdravljenju svojih lastnih frustracij na marginalnih skupinah? Zanimivo je, da imajo prav največji nasprotniki najbolj krvave roke. Cerkev se denimo noče in noče modernizirati ter uradno v svoje vrste sprejeti tudi gejev, čeprav jih neuradno že davno je, saj je homoseksualnost v duhovniških vrstah ena izmed najslabše varovanih skrivnosti.
Kratenje človekovih pravic. Vsi, ki plačujejo davke, morajo biti pred zakonom
enaki. Tako kot smo vsi enaki pred bogom. Ne glede na to, da se v svojih nestrpnih javnih nastopih
Ljudmila Novak (NSi) in
Saša Einsiedler Štrumbelj (mati najmanj petih otrok) radi sklicujeta na Boga,
pozabljata pa, da vera posameznika ni nujno povezana s Cerkvijo kot institucijo.
Novi Družinski zakonik naj bi zakonsko zvezo definiral kot zvezo dveh ljudi (ne glede na
spol), starševstvo pa utemeljil na skrbniški vlogi posameznic in posameznikov, ki oblikujejo
družino. Tako bi biološko vlogo zamenjala socialna, ki je bliže dejanskim družbenim razmeram.
Posamezniki, stranke in institucije, ki koncepta človekovih pravic in svoboščin ne razumejo,
pa bodo te postopke najbrž še naprej pridno ovirali. Taki pa v sodobni in svobodni družbi nimajo
kaj iskati.
