Sledilo je obdobje, ki ga je minister Rupel označil kot “skoraj prekinjeni diplomatski stiki”. V torek pa je mednarodnopravna stroka z obeh strani meje vendarle začela iskati najmanjši skupni imenovalec, recimo o tem, kdo naj bo arbiter v sporu. V tej mukotrpni sedemnajstletni pravnodiplomatsko-politični zgodbi o jari ..., no, saj vemo, čem, ima politika prav posebno vlogo.
Pospešeno obiskovanje Jorasove domačije nekaj mesecev pred volitvami pa je zares že preveč obrabljen kliše. V soboto bodo tja prišli z avtobusi in kakšnim bagrom, kajti tista cvetlična korita niso lahka.
Kamere bodo tam. Ker je vlada za arbitražo rezervirala do pet milijov evrov, očitno računa na dolga pogajanja. Ni nujno, da na koncu arbitraža bo. Če bo, pa to spet ne pomeni, da bo Slovenija dobila vse, kar zahteva. Toda kaj bo dan po shodu imel Joras? Razen še ene spektakularne epizode v zgodbi o jari ... no, saj vemo, čem.
