Kaj poslanci, župani že leta dajejo 500 evrov kazni

20. oktobra 2018 so Slovenske Novice objavile »Župan neprijetno vprašanje kaznuje s 500 evri!« in »Informacija, da župan manjše občine v bližini prestolnice kot za šalo v obliki denarnih kazni neposlušnim občanom deli rdeče kartone, ni osupnila le nas …«

Župani imajo vrsto let zakonito pravico kaznovati občane, ki po mnenju županov nedostojno komunicirajo z njimi. Kazen predlagajo sami, potrdi jo le občinski svet, ki pa je tako ali tako večinsko podprl župana. Še enkrat: pri tem župan odloča povsem po lastni presoji, kaj je zanj žaljivo in kaznivo, pravne zaščite čez vsebinsko odločitev ni.

Šokantno je:

• (1) da se je tak Orwellov ukrep sploh sprejel in začel izvajati; 
• (2) da je bila civilna družba tiho pri sprejemu zakona in pri podeljevanja kazni;
• (3) da so bili mediji tiho;
• (4) da nobena politična stranka ali mehanizem slovenske demokracije od sodišč do zagovornikov pravic ni na to reagiral.

Ko je avtor tega prispevka po Državnem svetu povpraševal pravnike in župane, so večinoma zamahnili z roko in dejali, da se to pač ne dela, da gre za neko čudno anomalijo oziroma deviacijo. In se je seveda delalo še naprej in je še sedaj veljavna zakonodaja in praksa.

IJS

Občasno pa slišiš vse mogoče na svoj račun od ljudi, ki te sploh ne poznajo, le po obleki in smeri sklepajo, da greš v parlament. Občasno so žaljive pripombe pod vsakim nivojem in čeprav greš naprej svojo pot, na tak nivo ne smemo mirno pristati. Če si kdaj slučajno skušal poklicati na pomoč pristojne organe, si v komunikaciji s policisti in tudi varnostniki znotraj parlamenta desetletja dobival odgovore, da nimajo pristojnosti, da je to svoboda govora, demokracija in podobno in da jim lahko nazaj poveš enako. Ne, hvala!

Druga sistemska nevarnost je prehod področja za pešce pred parlamentom. Približno vsak deseti voznik iz mizernih oznak – zebre ni, le bela črta in mala tabla na pločniku – ne prepozna, da je to prehod za pešce, zato se nevarne situacije vrstijo. Ko se pogovarjaš s pristojnimi v Ljubljani in v parlamentu, jih ponovno večina reče, da do nesreč običajno ne pride, da to ni le prehod za pešce, ampak tudi za ustavljanje protokolarnih vozil, da ni nič narobe itd. Ko vprašaš, ali gre za nagajanje med Ljubljano in parlamentom, eni in drugi rečejo, da ne, da problema ni. Kako problema ni, če ne moreš varno čez cesto, ker so oznake neopazne za povprečnega voznika? In zakaj spet čakamo, da se bo zgodila prva hujša poškodba in potem spet nihče ne bo nič kriv?

Ali je to res drugače od načinov delovanja mafije?

Glede žaljivk je zadnja leta šokantna tudi proslava ob dnevu državnosti Slovenije. Pisali smo že, kako so tako odrasli kot otroci žalili policiste in udeležence, kako so po proslavi središče mesta zasedli posamezniki in skupine, ki so žalile tiste z zastavicami v roki itd. Mučno je bilo gledati recimo otroke, ki so skupaj s starši žalili policiste v oblekah in z opremo specialcev, ko so le-ti opravljali svoje delo. A policisti niso ljudje? Policisti so z nezadovoljstvom prenašali žalitve, ali ukrepali niso, pa če so bile besede še tako neprijetne. Velja poudariti, da ni šlo za proteste, kjer gre za napeto atmosfero in je konflikt »skoraj normalen«, ne, v tem primeru je šlo le za varovanje proslave. Ob rojstnem dnevu naše domovine Slovenije.

"Kako lahko v takih pogojih demokracija deluje, ko se lahko tudi male agresivne skupine lotijo odločanja in ga zasukajo v svoj prid?"

Ko so mediji poročali o napadih na nekaj poslancev, niso omenili napadov na svetnike in druge obiskovalce parlamenta ali npr. nadlegovanje obiskovalcev RTV, pa tudi sami nismo kaj dosti poročali medijem. Kot da je tako obnašanje nekaj normalnega ali nepomembnega oziroma smo se naučili, da so mediji, policisti in uprava glede tega neodzivni in da ni nobenega haska od pritoževanja. Mesece je bila množica obiskovalcev deležna takega ali drugačnega ogovarjanja tako pred parlamentom kot pred RTV in na drugih mestih (pošteno povejmo, da je bila velika večina ogovarjanj izražanje mnenj in ne žaljivo, a jeza je stalno naraščala in s tem nevarnost konflikta), družba pa je vse to ignorirala ob hkratnem govorjenju: »Stop sovražnemu govoru«.

Ko so bile razmere zunaj napete, so nas iz parlamenta enostavno pošiljali naokrog, recimo skozi drugi izhod in naj bi se kot tihotapci prihulili do avtomobilov in tako izognili protestom. Se komu zdi to normalno ali civilizirano? Kako lahko v takih pogojih demokracija deluje, ko se lahko tudi male agresivne skupine lotijo odločanja in ga zasukajo v svoj prid? Je to kaj drugače od mafije?

Profimedia

V parlamentu Državnega sveta je avtorja v nekaj letih nadrl en sam zastopnik omenjene skupine nasprotnikov cepljenja, pri čemer spet nimamo sistemske možnosti reakcije v primeru nekulturnega obnašanja povabljenih oz. obiskovalcev. Za primerjavo - sodišča so podobne probleme že rešila in sodnica lahko pokliče varnostnike, da ostranijo nekooperativne.

Pa še enkrat – eno so legalni in legitimni protesti, drugo je onemogočanje pristopa v parlament, kjer greš zagovarjat svoje strokovno mnenje, tretje pa grožnje s smrtjo zdravnikom, ki želijo s cepljenjem pomagati ljudem, tudi tistim, ki so izgubili sposobnost zdrave presoje.

V zaključku: nerazumljivo in nesprejemljivo je, da lahko župani po lastni presoji odredijo kazen 500 evrov, da je civilna družba objavljene primere kazni ignorirala in da ni nobena politična stranka ali zagovornik človekovih pravic na to reagiral. Prav tako je nesprejemljivo, da parlament (Državni zbor in Državni svet) tega mehanizma policijske države še ni odpravil!

Hkrati je po človeški plati nerazumljivo, da lahko posameznik žali drugega, še tako žaljivo in hudobno, pa zakon ne ščiti ne navadnega državljana in ne izvoljenega predstavnika ljudstva. Morda pred leti ni bilo potrebe po taki zakonodaji, ker je bilo napadov in žalitev drugih neprimerno manj, a zadnji dogodki so pokazali, da je zaradi polarizacije in obsedenosti družbe nujna ureditev omenjene tematike. Veljalo bi jo obravnavati hkrati s kaznijo 500 evrov od županov, a samo poglejte večinsko mnenje – podpihujejo napade na predloge, da se tematika uredi in v ničemer ne ščitijo ljudi pred verbalnim nasiljem drugih ali samovoljnim kaznovanjem s strani županov. V čem pa je razlika, če vas kaznuje župan ali poslanec, ali pa nadere, popljuva in zbrca zaslepljena skupinica?

Profesor doktor Matjaž Gams je vodja Odseka za inteligentne sisteme na Inštitutu Jožef Stefan. Ukvarja se predvsem z umetno inteligenco in kognitivnimi znanostmi, je državni svetnik, član številnih domačih in tujih društev ter programskih odborov. Avtor izraža svoje mnenje.