Eden izmed najpogostejših izgovorov, s katerimi pristanemo, da nam frizer ne izstavi računa je, da je to le malenkost, kradejo tisti zgoraj, tisti na položajih. Ampak mi jih volimo tja. Morda jih obsojamo, da kradejo in da so vsi isti, a jih še vedno volimo. Morda so iznajdljivi in sposobni, a za takšno iznajdljivost uporabljajo vaš denar! Zato je težko verjeti, da te iste javne funkcionarje leto za leto volimo na položaje, kljub temu, da vemo, da nas goljufajo. Morda so res veliko zgradili in to zgleda lepo, ampak, če to ni po pravilih, potem mora biti nekaj narobe s funkcionarji ali s pravili, ki obstajajo. Skregano z vsako pametjo je, da se eden izmed županov javno hvali s tem, da je prejel podkupnino, a ne zase, ampak za občino. Korupcija je korupcija in kršitev zakona je kršitev. Pika. Tukaj bi se moralo končati, če ne pa zamenjajmo pravila ali pa župane, poslance, ministre in predsednike vlad. To, da vsi kradejo, je trditev, s katero se obsojamo na začaran krog. Kraje, korupcija in goljufije se pač morajo nekje končati, lahko z vrha navzdol ali pa bo morala množica prisiliti kradljive oblastnike naj prenehajo s tem in jim preprečiti dostop do javnih funkcij.
Kako nam še vedno ni jasno, da korupcija in obhajanja pravil stanejo največ prav nas. Več študij v gospodarstvu, med drugim tudi Centra za etično in pravno skladnost (CELC), je namreč dokazalo, da subjekti, ki poslujejo brez korupcije in etično, poslujejo bolje.
