Mandatar bo na koncu samo eden

Čeprav vse stranke, liste ali gibanja, ki se odpravijo na parlamentarne volitve, vsaj deklarativno startajo na zmago, imamo tokrat v igri prav posebne karakterje: trije javnomnenjsko najbolj podprti frontmani bi vsi želeli biti mandatarji: Gregor Virant, Janez Janša in Zoran Janković. Tam nekje zadaj je še Karl Erjavec, ki pravi, da bo stranka Desus zmagala, ker (citiram) “bodo upokojenci volili za Karla Erjavca”. Skupaj z njim se bodo drugi pomembnejši igralci iz preteklosti (SD, LDS, Zares, SLS), kot kaže, borili predvsem za sedeže v parlamentu; v podobnem položaju je tudi TRS pa še koga bi lahko našli.

Naporno v koaliciji. Čeprav javnomnenjske ankete na vrh umeščajo Viranta, Janšo in Jankovića, bo moral eden od teh (če edina prava javnomnenjska raziskava, ki bo potekala 4. decembra, ne bo postregla z izjemnimi presenečenji) tvoriti koalicijo z vsaj enim od drugih dveh. In če bi prav Virantova lista odnesla največ glasov, bi njegove prednosti (zmernost, pripravljenost za dialog in sposobnost prisluhniti) lahko postale tudi njegove največje slabosti. Kako proste roke bi mu v za zdaj teoretični koaliciji prepustil Janša ali Janković, osebnosti, ki v danih razmerah (pa tudi izolirano od njih) na volitve prihajata po zmago? Pomembno pa bo tudi, kaj se bo zgodilo z omenjenimi drugimi, ki bi se poleg “velikih treh” še uvrstili v parlament. To bodo ankete najtežje napovedale. No, špekulirali bomo le še dober mesec.