Slovenija > Komentarji in kolumne
6660 ogledov

Ne streli, ne kri in ne mrtvi, v spominu mi bodo ostale oči

streljanje Strasbourg Epa
​​​​​​​Adrenalin počasi popušča, kolena so mehka in v grlu vedno večji cmok.

Sergeja Hadner Hvala | Avtor: Anže Petkovšek Anže Petkovšek
Sestavljam koščke sestavljanke včerajšnjega dogajanja v Strasbourgu, kjer je strelec na božičnem sejmu ubil več ljudi, še nekaj jih je v kritičnem stanju. Usoda ali naključje, kakor hočete, je hotelo, da smo nekoliko zamujali na dogovorjeno mesto. Če bi bilo drugače, bi bila neposredna tarča strelca, tako pa sem tja prispela, ko so na tleh že ležali mrtvi in ranjen, policisti pa so kričali, naj si najdemo varno zavetje.

Še malo pred tem so mi ob prehodu mostu - stari del Strasbourga je neke vrste otoček na katerega peljejo številni mostovi in mostički, policisti natančno pregledali torbo.
Gre za enega od varnostnih ukrepov okrepljenih policijskih enot v času božičnega sejma. Žal nobene varnostne kontrole niso mogle ustaviti napadalca, ki je rojen in je živel v Strasbourgu. Napadel je iz srca Strasbourga, na mimoidoče je začel streljati v ozki, novoletno okrašeni ulici.
Neverjetno je, kakšen morilski pohod mu je uspel, neverjetno je, kako ga tako številni policisti in vojaki, ki so tam stalno prisotni, niso uspeli ustaviti in neverjetno je, da je lahko pobegnil s taksijem.

Neverjetna pa je tudi solidarnost, prijaznost in toplina, ki smo je bili včeraj deležni od domačinov. Velike panike ni bilo, lastniki lokalov so bili zbrani in umirjeni, kot da so natančno vedeli, kako morajo ravnati, kam ljudi, ki so se zatekli k njim odpeljati na varno: bodisi v kleti, skladišča ali zgornja nadstropja. Domačini so turiste in naključne mimoidoče sprejeli v svoja stanovanja in jih gostili, dokler je nevarnost ni bila mimo. Številni, ki do svojih bivališč zaradi zapor niso mogli, so prespali pri popolnih neznancih. V strahu in negotovosti, ki smo ju doživljali, nam domačini niso ponudili le varnega zatočišča, pač pa tudi tolažbo in pomiritev.

Ta občutek, ti topli pogledi, so se mi vtisnili v spomin bolj, kot kar koli drugega.

Nobeni varnostni ukrepi niso mogli ustaviti uma, ki je izgubil stik s tem svetom. Policiji nas ni uspelo zaščititi. Zaščitili so nas ljudje, ki so odprli vrata, čeprav so pred njimi odmevali streli, odprli so vrata vsem, ne glede na karkoli. To so naši rešitelji. Rešila nas je človečnost.

In to je tudi moj odgovor vsem, ki so moja včerajšnja sporočila na družbenih omrežjih, predvsem twitterju, izkoristili za novo netenje sovraštva.

sergeja.hadner@zurnal24.si

Komentarjev 5
  • smejka 08:09 13.december 2018.

    Hvala za zapis.Hvala ljudem, ki so nam zgled, ki nam sporočajo kako naj ravna človek.

  • psychocandy7 18:39 12.december 2018.

    zavetja sploh ne bi iskali v centru ljubkega evropskega mesta, če ne bi uvažali kulturnih obogatitev. zato komentarji. avtorica komentarje imenuje sovražni govor. so zgolj odzivi na sovražna dejanja alahobih klavcev. žal.

  • mph 17:38 12.december 2018.

    Zakaj namerno izpuščate omembo "Allah akbar" kar je vpil. BBC in drugi so objavili, torej bo nekaj že res. Pa daleč od tega, da so vsi muslimani taki, večina jih ni. Ampak, če so temelji gnili in se nekdo bolj ...prikaži več do črke drži svojih svetih knjig so potem rezultati kot so. Dodajmo še tukaj katalizator v obliki imperialistov in tragedija je tukaj.