Pred desetimi leti sem se odločil za prestop k zasebnemu zobozdravniku koncesionarju. Pred tem sem po nekaj mesecev čakal na preglede in popravila ... Dost' sem imel tega. Še zlasti ko mi je javni zobozdravnik dejal, da enemu od zob ni več pomoči.
Novačenje. Rezultat prestopa je bil presunljiv. V pol leta me je novi zobozdravnik poslal na operacijo in rešil zob ter mi pregledal in popravil vse zobe. Od takrat se vidiva le enkrat na leto ali po potrebi prej. Nič več ne čakam po več ur v čakalnici.
A ni vse zlato, kar se sveti. Nedavno me je novi zobozdravnik poslal na rentgensko slikanje zoba iz Tržiča v Kranj. Tam najprej nihče ni dvignil telefona, da bi se lahko naročil. Ker se je ob novem letu spreminjal delovni čas, sem večkrat zaman prišel na slikanje. Nazadnje pa sem naletel na velikansko gnečo. Moj zasebni zobozdravnik me je poslal od 15 do 20 let v preteklost. Ko sem v njegovi ordinaciji potožil, so mi povedali naslednje: “Lahko greste tudi v Tržič.” Pošteno me je pogrelo.
Nauk je preprost: ni vprašanje, ali javno ali zasebno zobozdravstvo. Vprašanji sta, kdo je boljši in bolje organiziran, predvsem pa, kako preprečiti, da bi (zobo)zdravniki novačili na račun pacientov.
Eden od zdravnikov mi pred dnevi na zadnje vprašanje nikakor ni znal zadovoljivo odgovoriti. Na koncu je dejal: “Saj sem jaz direktor, jaz nadziram.” Po nekem čudnem naključju ima prav ta zdravnik, direktor, tudi svojo zasebno ordinacijo. Nadzira samega sebe!
8
ogledov
Od zobobola do glavobola
Ključno vprašanje: kako preprečiti, da bi zdravniki novačili na račun pacientov.
