Pravljica o odrešenih podjetjih

Podjetje, ki je šlo v stečaj, bom znova zagnal. Imam dobre ideje, imam kupce. Delavci bodo dobili službe. Država bo dobivala v svojo blagajno davke in prispevke, namesto da izplačuje nadomestila za brezposelne. Vsi čudežni rešitelji propadlih podjetij obljubljajo, da bodo uresničili prav take sanje. In ni jim jih težko prodati. Le kdo si ne želi, da bi se uresničile. Rešitelji pravijo, da se tudi bodo, če bo le država dala pomoč, kakšen denar, vsaj poroštva. Niti sanja se mi ne, od kod namerava Jernej Štuhec, kandidat za kupca IUV, vzeti 11 milijonov evrov. Za varščino je zastavil vse svoje premoženje, več kot 300 tisoč evrov. Več ima vsakdo, ki ima v Ljubljani ali okolici manjšo hišo. Štuhčeva Solidarnost, ki bi kupila IUV, ima 150 tisoč evrov letnih prihodkov. Za prvih osem mesecev prikazujejo, da je polovica od tega dobiček. Tako dobičkonosna ni niti Krka, in če bi bilo to res, bi vsi vlagatelji svoj denar vložili v invalidske pralnice.

Tajkunski posli.
Poročali smo že, da je bila Solidarnost na sodišču, ker ne plačuje najemnine. Na naslovih, kjer so Štuhčeva podjetja registrirana, tabel teh podjetij ni. Zdaj smo izvedeli še za hujši očitek: nekdanje delavce je tri mesece pustil brez plač in jih nezakonito odpustil. Po njegovih besedah so krivi oni, ker so, obupani in brez vseh prihodkov, zahtevali stečaj. In še: če namerava Štuhec IUV kupiti tako, da bo zastavil nepremičnine, ki jih še nima, in dal zraven še nekaj poroštev države, ni to čisto nič drugače, kot so podjetja kupovali tajkuni