Globalizacija nam je, kot vse kaže, po začetnem navdušenju začela izstavljati
račune.
Dobrega pol leta po tem, ko je iz ameriškega Wall Streeta, svetovnega hleva kapitalizma,
prišla gospodarska kriza, se domnevno iz mehiških svinjskih hlevov k nam širi prašičja gripa.
Običajna slovenska Janez in Micka, ki dlje od Gorice ali Splita še nista bila, v strahu za službo
in zdravje po televiziji nejeverno spremljata boj proti globalnim bavbavom. Z njimi nimata nič, a
ju vendarle lahko stanejo vsega.
Da, celovška Ikea, italijanske kavbojke in ameriški YouTube so zahtevali svoj dolg. Če je
gripa v Španiji, Veliki Britaniji ali Avstriji, je že v Sloveniji – kot so v Sloveniji iz Avstrije
ali Italije brez vprašanj ali carin prepeljane omare in kavbojke in kot so prek YouTuba v Sloveniji
bolj ali manj posrečeni poskusi na Britain Got Talent (Britanija je dobila talent).
Letalska bolezen. Najhujša pandemija sodobnosti in morda najsmrtonosnejša bolezen vseh časov, španska gripa, je ob koncu prve svetovne vojne zahtevala od 50 do sto milijonov življenj. Razvila se je med v tabori nagnetenimi podhranjenimi vojaki in se širila z njihovimi premiki. Sodobni virusi ne potrebujejo idealnih razmer svetovne vojne. Potujejo s potniškimi letalskimi linijami in so v nekaj urah na vseh koncih sveta hkrati. Virus prašičje gripe ima inkubacijsko dobo en teden – če bi oboleli iz Mehike proti Španiji izpluli z ladjo, bi bili vsaj simptomi bolezni jasni že dolgo pred pristankom v Evropi.
