Sistem nam ne zagotavlja varnosti

Zgodba se očitno ponavlja. Ni pomembno, ali zaradi napačne presoje morebitnega morilca na cesto spusti preiskovalni sodnik, tožilstvo ali policija, v takšen sistem smo izgubili zaupanje. Pred nekaj tedni je moški zaradi napačne presoje sodnice s kladivom razbil glave vsej družini, sorodniki zadnje Plutove žrtve so pred dnevi vložili tožbo zoper državo, ker policija ni ukrepala, tožilstvo pa je bilo premalo kritično, da bi preprečilo tragedijo. V obeh primerih organi pregona niso priznali malomarnosti. Tudi tokrat, ko je umrla še ena mati dveh mladoletnih otrok, ne bo nič drugače, in to kljub vsem nadzorom, ki jih uvajata policija in celo ministrica. Gre namreč zgolj za populistično prepričevanje, da ima policija samo sebe pod nadzorom.

Podcenjevanje
Če bi mislili resno, bi moral komandir Policijske postaje Ormož zaradi objektivne odgovornosti takoj odstopiti in s tem pokazati, da institucija kot taka misli resnično nekaj izboljšati. Pri tem ne gre za iskanje grešnega kozla, ampak nasprotno za zaupanje v policijo. Da torej zna presoditi, kdaj je nekaj narobe, in prepozna razpoke v sistemu, ki lahko ogrožajo varnost državljanov. Tudi če to pokaže na nesposobnost mož v modrem .... Osnovna naloga policije je namreč preventiva in s tem vzbujanje občutka varnosti pri državljanih. Primeri, ko tožilstvo spregleda priporne razloge, preiskovalna sodnica bolj zaupa privedeni osebi kot žrtvi in ko policija resne grožnje smatra zgolj za manjšo kršitev, nas namreč navdajajo s povsem drugačnimi občutki. Z nezaupanjem v sistem, ki nas pelje v smer, da se v tej državi ne bomo več počutili varne.