Pličanič sicer pravi, da so zakonodajne spremembe pripravili, ne ve pa, kakšna bo njihova nadaljnja usoda. “To je vprašanje za mojega naslednika, vsekakor pa bi bilo to področje nujno urediti,” poudarja eksminister.
Ker nam je direktorica ene od največjih zasebnih družb, ki se ukvarja z izterjavo, nedavno dejala, da ji je šlo ob pristranskem poročanju medijev o Vaskrsićih dobesedno na kozlanje, češ, “če je imel za lizing za mercedes, bi imel še za komunalo”, bom pri naslednjih mislih previdna. Slabosti pri bralcih pač ne gre povzročati.
Na slovenskih sodiščih je več deset tisoč izvršb na nepremičnine; najverjetneje prav vsi dolžniki niso pokvarjenci in “mutivode”, ki se izogibajo plačilu svojih dolgov. Plačilne nediscipline tudi nikakor ne podpiram. A dejstvo je, da bodo uspešno izpeljane izvršbe na eni strani na bančne račune upnikov prinesle upravičeno izterjane zneske, na drugi strani pa bo tako čez rob pahnjena določena skupina ljudi, ki bo ostala brez doma. In postala (še večji) socialni problem. In kaj zdaj? Verjetno bi težko našla koga, ki bi na vprašanje kaj pametnega lahko sploh odgovoril. Učinkovite in socialne izvršbe pač ni.
V družbi, ki ima svojo pravno-zakonsko ureditev urejeno v nasprotju z božjimi-kozmičnimi zakoni, v katerem so poteptani tako pravičnost, solidarnost in sočutje, se pač mora vsak po svoji vesti odločiti ali bo deloval kot človek človeku brat ali pa kot… ...prikaži več človek človeku zver. Prav nobena izvržba, tako ne bi smela uničiti prav nobenega posameznika, kaj šele družino ali celo desettisoče družin zato, ker bi se nekdo rad iskazal z dobro realizacijo svojega nepriljubljenega ali celo umazanega posla. Torej če je meni kot posamezniku zaradi sreče, raznih vez ali protekcij dano, da še lahko lagodno živimo in plačujemo račune, to še ne pomeni, da lahko gledamo kot mesar na tiste, ki to ne zmorejo več...Zavedati se moramo, da nam naša neustrezna dejanja, misli in besede po zakonu karme sledijo povsod kot senca, ne glede kam smo namenjeni. Srečno!