Ko smo pregledovali podatke o rojstvih, smo ugotovili, da so med manj rodnimi marec, april in maj, torej tisti, ki so devet mesecev po dopustih. Kaj nam to pove o nas? Da se na dopustih bolj malo dogaja ali da postajamo vse bolj premišljeni ali da otroke danes spravljamo na svet zelo načrtovano? Upam, da zadnje, čeprav se slovenski rodnosti tudi zato slabo piše. Načrtovanje otroka je najbolj povezano z redno zaposlitvijo, ki mladim parom prinaša varnost in možnost za reševanje stanovanjskega problema. Glede na to lahko trdimo, da bo gospodarska kriza dobra kontracepcija in da v času zaostrenih razmer ne bo porasta rojstev, če ne bo celo padca. Zaposlitvene možnosti so pri odločanju za otroka pred ugodnostmi, ki jih za otroke ponuja država: brezplačni vrtci, subvencionirana prehrana, nižji davki ...
Bodoči davkoplačevalci. Sicer pa se zdi, da se, ko gre za spodbujanja rodnosti, že
nekaj let vrtimo okoli istega vprašanja: ali je za otroke odgovorna celotna družba ali pa so otroci
skrb samo staršev. Zagovorniki prve trditve pravijo, da bo imela širša družba v ekonomskem smislu
imela več donosa od otrok kot sami starši, saj gre za bodoče nosilce razvoja in davkoplačevalce.
Medtem bodo zagovorniki druge trditve trdili, da je medgeneracijski sporazum preživet in da
ugodnosti za starše pomenijo predvsem diskriminacijo nestaršev.
Dejstvo pa je, da ni stvar vedno le v ugodnostih. Da se bodo pari odločali za otroke in za
več otrok, je najprej treba odstraniti razloge, ki govorijo proti temu.
