Tokratna raziskava Slovensko javno mnenje je pokazala, da največja volilna baza ostajajo neopredeljeni volivci, takšnih jih je kar 36,6 odstotka.
Vprašani najbolj zaupajo univerzitetnim raziskovalnim centrom, vojski, policiji in predsednici republike. Vlada, DZ in politične stranke pa so se znašle na repu lestvice zaupanja v institucije.
Če bi bile parlamentarne volitve na nedeljo, ko so vprašani izpolnjevali anketo, bi jih 14,2 odstotka najverjetneje glasovalo za SDS, 11,4 odstotka za Gibanje Svoboda, pet odstotkov vprašanih za Levico, 4,4 odstotka za SD in 3,6 odstotka za NSi. Da bi volili drugo stranko je odgovorilo 5,6 odstotka vprašanih.
Največja volilna baza glede na anketo ostajajo neopredeljeni. Da ne vedo, koga bi volili, jih je odgovorilo 36,6 odstotka, na volitve pa sploh ne bi šlo 14,9 odstotka vprašanih. Ti dve skupini vprašanih sta tudi ob vprašanju, katera stranka jim je "vsaj nekoliko bližja kot ostale", največkrat odgovorili z ne vem (61,4 odstotka), sledijo pa SD (8,3 odstotka), Gibanje Svoboda (6,3 odstotka) in SDS (5,3 odstotka).
Na lestvici od 0 do 10, pri čemer 0 pomeni politično levico, 10 pa politično desnico, so se vprašani v povprečju ocenili s 4,79, torej nekoliko bolj levo kot desno.
V raziskavo Slovensko javno mnenje 2024/1 je Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij med 22. oktobrom 2024 in 7. februarjem 2025 povabil reprezentativni vzorec 2700 polnoletnih prebivalcev Slovenije, v celoti jih je na anketo odgovorilo 975.
Največ ljudi politika osebno nekoliko zanima (31,5 odstotka) in le malo (31,4 odstotka). Čisto nič politika ne zanima 17,2 odstotka vprašanih, kar precej jih zanima 14,9 odstotka, zelo pa le 3,5 odstotka vprašanih.
Omajana vera v demokracijo
Na vprašanje, v kolikšni meri jim politični sistem v Sloveniji omogoča, da vplivajo na politiko, je največ vprašanih odgovorilo z zelo malo (40,3 odstotkov), sploh nič pa 31,9 odstotkov. Da imajo zelo malo vpliva na to, kar počne vlada, meni 36,5 odstotka vprašanih, da nimajo sploh nič vpliva, pa jih meni 32,5 odstotka.
Največ vprašanih (44,1 odstotkov) meni, da potrebujemo močnega voditelja, ko demokracija ne deluje, 33,2 odstotka vprašanih pa meni, da je demokracija najboljša, tudi takrat, ko stvari ne delujejo.
Na lestvici od 0 do 10, pri čemer 0 pomeni izredno nezadovoljen in 10 izredno zadovoljen, so vprašani zadovoljstvu z delovanjem demokracije v Sloveniji namenili povprečno oceno 4,38.
Ocena zaupanja v institucije (0 sploh ne zaupam; 10 povsem zaupam):
univerzitetni raziskovalni centri 6,78 Slovenska vojska 6,66 policija 6,16 predsednik republike 5,05 slovenska sodišča 4,85 EU 4,76 Nato 4,50 televizija, časopis, radio 4,09 DZ 3,65 vlada 3,65 cerkev in duhovniki 3,30 politične stranke 2,85
Vir: Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij
🍓 Vroča dekleta čakajo na vas na 👉 𝗦𝗲𝘅𝘁𝗼.𝗹𝗶𝗳𝗲
Še dalje na Žurnalu tiščite glavo v pesek in ne poročate o kršenju itegritete Goloba, ko je v zameno za članstvo v nadzornih odborih Subotiča pri njem dopustoval. Vas je strah, imate prepoved od urednika ??'
Sam sebi zbira demonstante, sam sebi si postavlja spomenike. Z našim denarjem. In z našim denarje kupuje solzivec, ki ga meče v nas-rajo. In celo življenje je naš kruh!