Še zadnja ulica v Žužemberku je dobila pitno vodo, je ob odprtju vodovoda na Cviblju izpostavil
tamkajšnji podžupan
Jože Papež. Naložba je stala okoli 190 tisočakov, prebivalci pa so poleg
vodovodnega omrežja dobili tudi črpališče. Gradnja vodovoda na Cviblju sicer spada v prvo fazo
projekta Komunalna infrastruktura v Žužemberku, v okviru katerega so prejšnji konec tedna uradno
namenu predali še nekaj pridobitev.
Zamisel za ureditev
|
|
Suhokranjski vodovod. Pred okoli sto leti se je duhovniku in poslancu v avstro-ogrskem parlamentu Ignaciju Žitniku, ki so se mu suhokranjski kmetje smilili, porodila zamisel za ureditev vodovoda v Suhi krajini. Čeprav je leta 1914 umrl, je zamisel živela naprej, voda pa je v prve vasi pritekla pred drugo svetovno vojno. Po načrtu je bilo sicer predvideno, da vodovod zajame celotno Suho krajino, vključno z Ajdovško planoto.. |
Na obeh bregovih reke Krke so ob mostu zgradili fekalno kanalizacijo, ki je stala okoli 110 tisoč evrov. V Baragovi ulici so poskrbeli za komunalno in cestno infrastrukturo, vredno 330 tisoč evrov. “Gre predvsem za hidravlične izboljšave,” je pojasnil župan Franc Škufca. Hkrati so zgradili fekalno kanalizacijo in javno razsvetljavo. “V tem projektu nam je šel na roko tudi Elektro Ljubljana, ki je kabelsko kanalizacijo v celoti financiral. To pomeni, da je že vse pripravljeno za napajanje nižje ležečih transformatorskih postaj, ki se sicer napajajo iz drugih predelov,” je izpostavil. Tako računajo, da do mrkov ne bo več prihajalo, hkrati pa je povezava pripravljena za novo stanovanjsko obrtno-poslovno cono, ki naj bi v prihodnje dobila zeleno luč.
Prispevali tudi občani
Celotna naložba je vredna okoli 640 tisoč evrov. Od tega jim je uspelo pridobiti 318 tisočakov evropskih sredstev, preostalo pa so prispevali občina in tudi občani sami, ki so se priklapljali na omrežja, je pojasnil Škufca. “Večina del je potekala lani, letos pa smo jih dokončali. Zdaj imamo tudi že vsa dovoljenja, vključno z uporabnim,” je izpostavil.
640 |
|
tisoč evrov je stala prva faza gradnje komunalne infrastrukture. |
Prva faza je končana, zdaj je na vrsti druga. “V nadaljevanju imamo še do 3,3 milijona evrov projektov iz razpisa regionalnih spodbud,” je povedal župan. Med drugim nameravajo pripeljati vodo iz Rebri. “Čim prej pa želimo imeti vodo iz svoje vrtine, to je iz Križev,” je dodal. Da bi pitno vodo dobili še druga območja in vasi, kjer tega za zdaj še nimajo urejenega, imajo v načrtu suhokranjski vodovod. “Ta celovito rešuje našo vodooskrbo in povezuje pet občin,” je končal Škufca.
