Vlada je pred kratkim sprejela dolgo pričakovano strategijo ohranjanja volka, ki spada med zaščitene vrste. Zagotovila naj bi ugodno stanje njegove ohranjenosti, kar pa ne bo mogoče brez ukrepov, ki bodo zagotavljali njegovo nekonfliktno sobivanje s človekom.

Naraščajoče število napadov volkov je v zadnjem obdobju žgoč problem rejcev drobnice, zlasti na Krasu in v Brkinih, pa tudi na Primorskem. “Pokolov je preveč, rejci se jih kljub upoštevanju vseh predpisov in varnostnih ukrepov ne moremo ubraniti,” pravi Neža Gorenc Volk, predsednica Društva rejcev drobnice Pivške kotline.

Odstrel redko učinkovit
Miha Krofel, biolog in predsednik društva Dinaricum, ki se ukvarja z raziskovanjem velikih zveri in je v postopku priprave strategije podalo več pripomb, ocenjuje, da konfliktov ni mogoče v celoti preprečiti, pač pa z ustreznimi ukrepi le omiliti. Eden od takšnih, o katerem pa se do zdaj praktično ni govorilo, je prilagoditev upravljanja z divjimi parklarji. “Populacija jelenjadi, ki je najpomembnejši plen volkov pri nas, se je v zadnjem desetletju zaradi povečanega odstrela ponekod močno zmanjšala,” opozarja Krofel.

Odstrel volkov, razen posamičnih konfliktnih osebkov, je po njegovih besedah redko učinkovit, saj prek svojega socialnega sistema in teritorialnosti volkovi sami regulirajo lokalne gostote. Sicer pa zanesljivih podatkov o številčnosti volkov v Sloveniji ni. Na to in druge neznanke naj bi odgovoril štiriletni raziskovalni projekt, ki se začenja januarja in v katerem je poleg biotehniške fakultete in Zavoda za gozdove Slovenije partner tudi društvo Dinaricum.