Slovenija
157843 ogledov

Konec veselja: Če se niste znašli, boste plačevali več

slovenija 27.03.2012 denar, bankovci, Evro, finance, foto: Bostjan Tacol
1/3
Boštjan Tacol
Posojilojemalcem, ki so pri bankah najeli kredit s spremenljivo obrestno mero, se obeta višji obrok odplačevanja kredita. Že pred napovedjo ECB, da prihaja čas za dvig obrestnih mer v pozitivno območje, po njej pa še hitreje namreč obrestne mere na finančnih trgih naraščajo.

Obrestna mera je za posojilo, najeto po spremenljivi obrestni meri, sestavljena iz referenčne obrestne mere euribor in pribitka, ki ga določi banka. Euribor (Euro Interbank Offered Rate) je povprečna obrestna mera, po kateri si skupina izbranih evropskih bank med seboj posoja denar. Njegova višina se oblikuje na medbančnem trgu in posamezna banka nanj ne more vplivati.

Na medbančnem trgu za to obrestno mero računajo povprečje za obdobje od enega tedna do enega leta in tako vsak dan dopoldne objavijo več različnih euriborjev. Za izračunavanje cene bančnega posojila se v Sloveniji večinoma uporablja tri- ali šestmesečni euribor, torej povprečje obrestnih mer zadnjih treh oz. šestih mesecev, ki pa se med bankami razlikuje, saj ga usklajujejo v različnih časovnih obdobjih.

Vrednost euriborja od njegovega nastanka leta 1999 zelo niha, odvisna pa je od gospodarskih razmer in denarne politike, ki jo za območje evra, v katerem je od leta 2007 tudi Slovenija, oblikuje Evropska centralna banka (ECB). Oktobra 2008 je šestmesečni euribor dosegel več kot pet odstotkov, nekje sredi 2015 je zašel v negativno območje. V teh dneh je šestmesečni euribor tik po ničlo, medtem ko je od aprila 12-mesečni euribor že v pozitivnem območju.

denar euro štetje | Avtor: Profimedias Profimedias

Dvig euriborja bo občutnejši za tiste, ki imajo dolgoročni kredit in so na začetku njegovega odplačevanja. V začetni fazi je namreč obrok v glavnem sestavljen iz obresti, na koncu pa večji del obroka predstavlja odplačilo glavnice. Pri vprašanju, katero obrestno mero izbrati, je treba upoštevati znesek in ročnost posojila, svoj proračun in nagnjenost k finančnim tveganjem, svetujejo v bankah.

Mnogim se je splačalo zamenjati spremenljivo obrestno mero v fiksno

Banke ponujajo informativne izračune za primerjavo spremenljive in nespremenljive obrestne mere, za konkretni primer pa je treba pri banki pridobiti individualno ponudbo. Ali naj posojilojemalec zaprosi za spremembo iz ene v drugo obrestno mero, za znižanje obrestne mere, reprogram kredita ali (delno) predčasno poplačilo kredita, je odvisno tako od stanja, v katerem je, in stroškov, ki jih za takšne spremembe zaračuna posamezna banka.

Banke so v zadnjem obdobju okrepile delež fiksno obrestovanih posojil gospodinjstvom. Po podatkih Banke Slovenije se je delež fiksno obrestovanih novoodobrenih stanovanjskih posojil v lanskem letu povečal s 60 na skoraj 90 odstotkov, pri potrošniških posojilih pa se je s 70 odstotkov, kjer je bil od začetka leta 2019, do konca leta 2021 zvišal na nekaj manj kot 90 odstotkov. Fiksno obrestovana posojila so decembra 2021 predstavljala 45 odstotkov stanovanjskih posojil (decembra 2020 35 odstotkov) in 66 odstotkov potrošniških posojil (decembra 2020 61 odstotkov).

Najnovejši podatki Banke Slovenije kažejo, da so bančna posojila gospodinjstvom marca znašala 11,5 milijarde evrov. Od tega je bila večina ali za 7,6 milijarde evrov stanovanjskih posojil, polovica je bila danih po fiksni obrestni meri, 48 odstotkov pa je bilo danih po spremenljivi obrestni meri.

Denar, štetje denarja | Avtor: Profimedia Profimedia

Marca je za nova stanovanjska posojila fiksna obrestna mera znašala 1,7 odstotka, spremenljiva pa 1,5 odstotka. Za nova potrošniška posojila je fiksna obrestna mera znašala 5,9 odstotka, spremenljiva 4,7 odstotka. Pred leti pa je bila razlika občutnejša. Decembra 2016 je za nova stanovanjska posojila fiksna obrestna mera znašala 2,6 odstotka, spremenljiva dva odstotka, za nova potrošniška posojila pa fiksna šest odstotkov, spremenljiva pa 4,2 odstotka.

Z zaostrovanjem denarne politike nekaterih centralnih bank po svetu in napovedjo ECB, da bo z letošnjo jesenjo konec obdobja z negativno obrestno mero, se tako obdobje zgodovinsko najnižjih ravni obrestnih mer zaključuje. Ključna obrestna mera pri nič odstotkov vztraja od marca 2016, obrestna mera za mejno posojanje je pri 0,25 odstotka, obrestna mera za deponiranje presežne likvidnosti pa je od septembra 2019 pri -0,5 odstotka.

 
Komentarjev 20
  • eminenca 20:06 29.maj 2022.

    zelo hudo bo za mlade družine, ki so najele kredit za daljše obdobje, razni špekulanti, ki so z napol zastonj krediti kupovali stanovanj, se bodo že znašli, ampak mlade družine, da ne govorimo o prekarcih ... zanima me kako bo ...prikaži več vlada reagirala na to stanje in mogoče sofinancirala visoke obresti, recimo če že toliko govori o pomoči mladim, poceni stanovanja, itd ... ja, nič ne bo poceni, kot kaže

  • Avatar Mehičanka76
    Mehičanka76 15:44 29.maj 2022.

    Upam, da so bile banke vsaj toliko fer in so zakreditiranim ljudem predstavile možnosti, ki jih imajo.

  • Avatar jezeran
    jezeran 13:33 29.maj 2022.

    Banke so zmeraj zavajale kreditojemalce. Ni važno ali v tolarjih, evrih, švicarjih. Polovico zamolčijo. Euribor se lahko dvigne tudi na 4% ali več in s tem tudi obrok za kredit. Ampak po mnjenju nekaterih so vsi špekulanti. V resnici pa ...prikaži več je to vse zrežirano, da nategnejo folk, ki jemlje kredite na dolgi rok. Ko ne morejo več plačevati jim pa vse poberejo.