Slovenija
64666 ogledov

Krek: "Jeseni bo veljal čisto nov semafor ukrepov"

Milan Krek Saša Despot
"Opredelili bomo vse ukrepe, kot smo to naredili na prejšnjem semaforju v začetku tega leta,"pravi Milan Krek, direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).

Po katerih semaforjih, kriterijih, evropskih, slovenskih, se bomo ravnali v četrtem valu koronavirusa? Je to že znano?
Po novem slovenskem semaforju. Za četrti val moramo narediti čisto nov semafor, ker so karakteristike tega seva drugačne, kot so karakteristike alfa različice, zato bo tudi potek epidemičnega vrha drugačen.

In ta semafor se že pripravlja? Kakšen bo, bomo sledili evropskemu semaforju?
Seveda se pripravlja. Nov semafor bo podoben evropskemu, opredelili bomo vse ukrepe, kot smo to naredili na prejšnjem semaforju v začetku tega leta. Semafor je okvir, pripomoček za načrtovanje in izvajanje ukrepov ter hkrati pripomoček prebivalstvu in gospodarstvu, da ukrepom lažje sledita.

Ali se bodo, tako kot prej, ukrepi uvajali lokalno?
O tem je treba odločati sprotno.
Vsak ponedeljek se sestanemo s strokovno skupino za covid in analiziramo nove podatke, strokovne pristope v svetu in skušamo iskati rešitve, ki ne gredo v smeri zapiranja družbe ampak v smeri, da kljub visokemu številu okuženih, šole in gospodarske dejavnosti lahko naprej delujejo. To je v tem trenutku ključno.
Zapiranja družbe ne bo, če bodo izpolnjeni nekateri pogoji. Prvi pogoj je čim večja precepljenost prebivalstva. Glede tega v delu populacije zaznavamo velik odpor. Če nam bo uspelo zelo visoko precepiti prebivalstvo, nad 80, 90 odstotkov, bomo lahko imeli družbo odprto. Trenutno pa nismo niti na začrtanih 60 odstotkih.
Če ne, je sočasni ukrep izpolnjevanje pogojev PCT za vse dogodke, ki so večjega tipa, gledališča, športne prireditve, proslave in tako naprej. To pomeni, da se jih udeležujemo na podlagi podatka o cepljenju, prebolevnosti ali testiranju.
Poleg tega je treba upoštevati higienske ukrepe, kot so varna razdalja, umivanje rok, prezračevanje ter ob tem spremljati stike obolelih. Tukaj se zgodba že konča, drugih ukrepov, ki bi vplivali na določene omejitve in zapiranje družbe, nimamo.
Če ne bomo dosegli zadostne precepljenosti in ukrepi ne bodo delovali in se bo število hospitaliziranih približalo 1000 in več bomo znova morali zapirati dejavnosti v zdravstvu, osebam, ki potrebujejo zdravljenje zaradi drugih bolezni zopet omejen dostop do zdravljenja. 

Velikokrat primerjamo ukrepe, sprejete na Švedskem, Nemčiji in še kje drugje. Treba je poudariti, da imata tako Švedska kot Nemčija bistveno več bolniških postelj, bistveno več intenzivnih sob ter medicinskega kadra kot mi. Pri nas kriza nastopi bistveno prej kot pri njih, ker imamo že dolgo let premalo kadra.

Milan Krek | Avtor: Saša Despot Saša Despot
Kakšne so karakteristike novega vala epidemije koronavirusa, ki je pred vrati?
Naj vas popravim, četrti val ni več pred vrati, je tukaj. Število okuženih se pri nas zdaj podvaja na 15 dni, kar pomeni, da bomo imeli konec meseca več kot 400 novih okužb dnevno. Tudi glede na R smo v epidemični fazi. Seznanjeni smo seveda s tistimi okužbami, pri katerih so se ljudje odločili za testiranje, te ljudi z NIJZ pokličemo in pošljemo v izolacijo ter v karanteno njihove tesne stike. Na ta način to krivuljo upočasnjujemo. Če bi te ukrepe sprostili, bi vsak okuženi okužil do osem oseb, kar bi pomenilo zelo strmo porast.

Po zadnjih podatkih so precej narasle okužbe med starimi od 18 do 24 let, ali je ta starostna skupina preveč sproščena?
Povišanje števila okužb med mladimi gre na račun okužb na maturantskih izletih v Španiji, pa tudi iz drugih naslovov, kot so druženje z osebami, ki so vrnile s potovanj, množične prireditve in potovanj samih in tudi zasebnih zabav v Sloveniji. Trenutno je vedno več okužb tudi med starejšo populacijo. To pa je težava, ki se je bojimo, saj starejši od 50 let z okužbo in necepljenostjo tvegajo hujši potek bolezni, kot bi ga imeli, če bi bili cepljeni.

Posledično zaradi v naslednjih mesecih pričakujemo večje število zasedenih bolniških postelj in žal, tudi večje število umrlih. Po projekcijah Inštituta Jožef Stefan bomo v najslabšem primeru na vrhuncu 4. vala imeli do 2000 hospitalizacij in 400 primerov bolnikov, ki bodo potrebovali intenzivno nego. To pa je število postelj, ki jih kot država zelo težko priskrbimo, saj na intenzivnih terapijah nimamo dovolj kadra.
Zdravstvenega kadra, ki ima znanja za delo z bolniki na intenzivni terapiji. primanjkuje. Za pridobitev teh znanj potrebnih kar nekaj let izkušenj in ustreznega znanja. To je tudi eden od glavnih razlogov, da ljudi prosimo, da se cepijo.  

Imate razen IJS še kakšne modele napovedi razvoja epidemije?
Projekcije pripravljajo še na Fakulteti za zdravstvene vede Ljubljana in na Pomorski fakulteti v Portorožu.

Se napovedi razlikujejo?
Ne bistveno, vsi napovedujejo vrh v novembru z zelo visokim številom zasedenih bolniških postelj in dnevno obolelih, kar je za slovenski prostor zelo slabo.

Kaj so po vašem razlogi za slabo precepljenost pri nas?
Oceno medijev, da je precepljenost slaba, je treba pogledati še z drugega vidika, če so v nekaterih evropskih državah imeli precepljenost proti gripi med 65 letniki blizu 70 odstotkov , smo mi to populacijo precepili v 18 odstotkih.

Ampak vendarle gre za drug virus, tudi pozivanje k cepljenju je neprimerljivo večje kot pri gripi?
Gre za dejstvo, da Slovenci v cepljenju še ne vidimo vseh dobrih stvari, ki jih cepljenje prinaša.
Pri nas ni razumevanja, da je cepljenje nekaj, kar ščiti pred boleznijo, ker takega načina razmišljanja nismo načrtno razvijali.
Včasih je bilo cepljenje obvezno, tako je odločila država, medtem ko je bil na zahodu, kjer zdaj s precepljenostjo uspevajo, demokratični sistem, ki je ljudi vzgajal in razlagal prednosti cepljenja. Ne gre samo za drugo kulturo, gre za to, da so na zahodu vložili ogromno časa in denarja za to, da so promovirali cepljenje že v času, ko so v državah vzhodne Evrope, kjer je najslabša precepljenost, prevladovali drugi politični sistemi in oblike vladanja ki so pustile posledice tudi na tem področju.  
Glede na to, da smo precepili 40 odstotkov populacije, smo zelo zadovoljni, gre za zelo dober odgovor glede na to, kako so bili naši državljani vzgajani glede cepljenja v preteklosti. V teh časih se borimo in dopovedujemo ljudem, da je cepljenje pomembno, kar bi pravzaprav morali ljudje že vedeti in jih motiviramo za cepljenje na različne načine.

Milan Krek | Avtor: Saša Despot Saša Despot

Če se vrneva nekoliko nazaj, na vnovično hitro širjenje okužb. Vendarle je neki odstotek ljudi cepljen, precejšen odstotek ljudi je covid že prebolel. Kaj je razlog, da se okužbe kljub vsemu tako hitro širijo?
Razlog je zelo jasen, če stopiva do okna, vidiva, da se nihče ne drži pravil. (gledava na Prešernov trg op. a.)
Ampak zdaj že vemo, da je virus delta tako zelo kužen, da bi se okužba lahko prenašala tudi na prostem, če niso zagotovljene ustrezne distance in maske.
Ljudje nočejo razumeti, da je različica delta veliko bolj kužna kot alfa. Za lanskoletno različico, ki je prednjačila pred alfo, je veljalo, da je za okužbo potrebnih 15 minut tesnejšega stika, zdaj pa se to šteje v nekaj minutah. Ukrepi, ki smo jih sprejemali spomladi, morajo biti ostrejši in bolj dosledno jih je treba upoštevati. 

Ampak mobilne enote, ki na terenu, posebej po vaseh, dosegajo dobro učinke, so začele delovati zelo pozno, prav tako smo pozno dobili možnost izbire cepiva. Tudi cepljenje pri družinskih zdravnikih ni steklo, kot bi moralo.  
Vedeti morate, da še do junija nismo imeli dovolj cepiva in nismo mogli pokriti niti potreb cepilnih centrov. Šele, ko smo imeli dovolj cepiva, smo aktivirali mobilne enote.

Torej organizacija ni zatajila?
Organizacija cepljenja je bila skrbno načrtovana in vodena in je potekala tako, da smo cepljenje najprej pričeli v cepilnih centrih, nato z vključitvijo mobilnih enot, zdaj pa so v cepljenje vključeni tudi družinski zdravniki.
Minister za zdravje je izdal uredbo s katero je družinskim zdravnikom naložil, da morajo cepiti svoje paciente. Zato, da tega nismo vpeljali takoj, je razlog tudi v načinu distribucije cepiv, prva cepiva (cepivo proizvajalca Pfizer-Biontech) smo morali hraniti v posebnih hladilnih komorah, zato je bilo cepljenje možno le v cepilnih centrih. Zdaj imamo druga cepiva, ki jih je laže skladiščiti.

Milan Krek | Avtor: Saša Despot Saša Despot


Katere bi bile vaše metode, ki bi jih uporabili v tem trenutku, da bi ljudi prepričali o pomembnosti cepljenja?
Ljudem bi rad sporočil, kako težko jim bo, če bo njihov svojec umrl zaradi covida, pa bi lahko bil cepljen. To je najhujše, kar se bo dogajalo jeseni, marsikomu bo hudo.
Zdaj bodo ljudje rekli, da grozim. Pa ne grozim, samo kruto realnost povem. V trenutku, ko imamo na razpolago dovolj cepiva, se nekateri igrajo in verjamejo teorijam zarote. Ljudje ne pomislijo, da je cepljenje učinkovita rešitev pred hudo boleznijo in smrtjo.
Poudariti pa je treba tudi, da ima ta bolezen veliko obrazov. Veliko prebolelih ima postkovidni sindrom. Verjetno jih bodo posledice  spremljale do konca življenja, manjša fizična zmožnost, okvarjeno srce, okvarjene ledvice, kognitivne motnje in tako naprej.

Kakšen problem pomenijo ti ljudje za zdravstveni sistem?
Skoraj polovica ljudi, ki preboli covid-19 ali celo več, je takih, ki imajo posledice. Zdravimo jih v tako imenovanih covid-19 ambulantah. Veliko jih potrebuje rehabilitacijo v rehabilitacijskem centru UKC LJ Soča. Ponovno se učijo hoditi in vseh ostalih kognitivnih sposobnosti, saj so te sposobnosti zaradi bolezni izgubili. Na novo jih je treba usposobiti za življenje.

So pa tudi številni ljudje, ki poročajo o poslabšanju počutja nekaj mesecev od cepljenja, od glavobolov, vrtoglavice, oblivanj pri starejših ženskah, ki niso več v menopavzi, ki bi lahko bili ...
… lepo ste rekli, ki bi lahko bili ...

Tako, ampak kam se lahko ti ljudje obrnejo, da bi razrešili te dileme?
Vsi ljudje v Sloveniji imajo prost dostop do svojega lečečega zdravnika in ta je tisti, ki jim mora zagotoviti zdravstveno pomoč. To je to, druge poti ni.

Poznate tudi vi take primere?
Seveda so taki primeri, ampak, če vzamemo za primerjavo podatek, da smo lani izgubili 4500 ljudi, dobijo ti problemi druge razsežnosti. Cepivo je zdravilo in kot vsako zdravilo ima stranske učinke, od antibiotikov do analgetikov. Zdravnik mora vedno, ko predpiše neko zdravilo, premisliti, ali so stranski učinki večji kot njegove koristi. Če je boniteta zdravila večja kot stranski učinki, se odloči, da bo zdravilo predpisal.
Vsa štiri cepiva, ki so na voljo v Sloveniji, so dokazala, da je njihova uporaba bistveno boljša boniteta za posameznika in družbo, kot neuporaba.

V katerih dejavnostih bi po vašem morali izpolnjevati pogoj PCT?
Najprej se moramo odločiti, ali hočemo imeti družbo in šole odprte ali ne. Če hočemo odprto družbo, moramo izpolnjevati pogoj PCT, če pa nam odprta družba nič ne pomeni, PTC-ja ne potrebujemo. Če želimo, da so šole odprte, da bolnišnice normalno delujejo, da lahko gremo na obisk k ostarelim v dom ..., potrebujemo sistem, ki bo omogočal, da so ljudje, ki prihajajo na določeno mesto, v veliki večini zaščiteni in niso prenašalci.
Če hočemo varno okolje v šolah, moramo uvesti PCT. Prav je, da se učitelji cepijo, ker so odrasli ljudje in se zavedajo svoje odgovornosti do zdravja. In je njihova vloga poleg izobraževalne, tudi vzgojna, dajejo mladim generacijam vzgled, kar je zelo pomembno. Tako kot na primer zdravniki in če hočemo, tudi duhovniki.

Če vas lahko prekinem, kolikor mi je znano, PCT v cerkvah, pri mašah,  ne bo potreben?
Saj ni treba. V cerkvi so se odločili, da bodo ukrepe spoštovali drugače. Imeli bodo meter in pol razdalje. Ali lahko tako pravilo naredite na hokejski tekmi? Nemogoče!

Kaj pa v trgovinah?
V trgovinah je čas, ko ste z nekom v stiku, zelo kratek. Zato ni pomembno, da imate PCT. Če pa sedite na sestanku več ur v skupini pa je pomembno, da imate PCT.
Kot pravim, možnosti zagotavljanja varnega okolja se med seboj razlikujejo. Pomemben dejavnik pri tem je tudi prisotnost oziroma kopičenje kužnih aerosolov, ki pri časovno daljših stikih, sestanki, koncerti, tekmovanja ..., predstavljajo višje tveganje za hitrejši prenos okužbe. Zato je smiseln pogoj PCT.

Milan Krek | Avtor: Saša Despot Saša Despot

Če se vrneva k načinom za motiviranje k cepljenju, nekateri se zavzemajo za to, da bi morali necepljeni sami plačevati zdravstvene storitve, če bi zboleli s kovidom. Kakšno je vaše mnenje?
Kot imamo pretiravanja med necepilci, imamo tudi pretiravanja med cepilci. Pri necepilcih gre za stanje strahu, zaradi katerega zanikajo potrebo po cepljenju. To za medicino ni nič novega. Poznamo različne primere zanikanja, med odvisniki, zbolelimi za rakom in podobno. Tudi v primeru covida-19 je tako. Vedo, da gre za problem, ki ga pestujejo, ni jim lahko.

Skratka, tega predloga ne bi podprli, če bi ga bilo mogoče izvesti?
Ne, saj bi potem bilo treba v zdravstvenem sprejemu marsikaj spremeniti. Naj pa tisti, ki se niso cepili, razmislijo, ali je smiselno, da bodo vsakih 48 ur plačevali test, ko je vendar cepljenje brezplačno. Ali je prav, da zbolijo in gre zanje iz zdravstvene blagajne 40, 50 tisoč evrov, da se rehabilitirajo? S tem denarjem bi lahko zdravili druge bolnike, zdravstvena vreča ni brez dna. Gre torej tudi za moralno vprašanje.

Za katere dejavnosti bi bilo potrebno obvezno cepljenje?
Jaz sem proti obveznemu cepljenju. Ravno ta obveznost cepljenja nam dela težave. V prejšnjem sistemu je bilo cepljenje obvezno, ta princip pa je prinesel nasprotni učinek. Pomembno je, da ljudje sami pri sebi spoznajo, da je cepljenje nujno, zaradi njih samih in njihovih svojcev. Cepljenje je zdravilo, zato ga tudi tako jemljimo. Ko imate angino vzamete aspirin, zakaj to počnete, zato ker potrebujete zdravilo.

Kaj pa, ko gre za otroke, najstnike?
Saj vemo, da od 12. leta naprej imamo cepivo in lahko tudi otroke iz zadnje triade osnovne šole, dijake in študente, cepimo. Cepljenje mladih je pomembno za ohranjanje zdravega šolskega okolja.

Sama imam glede najstnikov in otrok pomislek glede dolgoročnih stranskih učinkov, učinkov, ki se lahko pokažejo čez deset let. Je ta pomislek upravičen?
Razumem vaše pomisleke, toda cepivo je moralo skozi izredno stroge preglede, tako kot vsak ozdravilo. Zaupati moramo znanosti in stroki. Ste jih sicer cepili? Če ste jih, kje je potem težava? Treba pa je tudi razmisliti o tem, zakaj nekateri širijo teorije zarot.

Težava je v tem, da je to cepivo manj kot leto dni v uporabi. Mislim, da je za vsako cepivo potrebno daljše preizkusno obdobje, da se pokažejo stranski učinki.
Imate pravico da tako mislite in tudi sprejemam vaše mišljenje, toda dajte pogledati malo širše. Ali menite, da tisti, ki so sprejeli odločitev, da je to cepivo varno, niso imeli podatkov na podlagi katerih so se odločali? Ko je cepivo prispelo na Evropsko agencijo za zdravila (EMA), ni bilo potrjeno v dveh dneh, precej dlje so preverjali varnostne principe cepiva. Rusko cepivo Sputnik preverja EMA že od pomladi, pa ga še niso odobrili.
In če ne zaupate EMI, se morate odreči tudi marsikateremu drugemu zdravilu, ki je novo. Zagotovo ste že vzeli zdravilo pri katerem je preteklo šele pol leta od registracije. Če pa primerjamo stranske učinke zdravil in cepiv, vidimo, da imajo številna zdravila večje stranske učinke kot cepivo.

Proticepilci so prepričani, da se cepivo zdaj na ljudeh preizkuša. Mi, ki smo se cepili, nismo del poskusa. Preizkušanje cepiva, ki je utemeljeno na podlagi strogih smernic priprave in izvedbe kliničnih študij, je potekalo prej, na 40, 50 tisoč in več prostovoljcih. Tudi, ko proizvajalci preizkušajo antibiotike in jih potrdi EMA, so zavezani visokim standardom. Pa v tem primeru ne pomislimo, da gre za poizkus na širši populaciji, kajne?
 

Koliko cepiva AstraZenece imate v skladiščih?
To pa je v tem trenutku nemogoče odgovoriti. Bi seveda moral iti v bazo in pogledati današnje stanje. Lahko pa spremljate zaloge cepiv in nabavo cepiv preko naše spletne strani. 

Pa veste, ali cepivo AstraZenece ostaja, ker se ljudje z njim nočejo cepiti?
Ljudje lahko izbirajo vsa cepiva, ki so registrirana pri s strani EMi.  Cepijo se tudi z AstraZeneco.

Bilo je nekaj govora o tem, da imamo precej cepiva AstraZeneca, ki mu bo potekel rok trajanja.
Ko vidimo, da nekega cepiva ne bomo porabili do roka, ga podarimo kateri od držav, ki ima bistveno manj možnosti dostopa do cepiv. Evropa ima izjemen dostop do cepiv. To, da se lahko kadarkoli cepimo s katerim koli cepivom, je nadstandard, ki ga nima 90 odstotkov sveta.

Madžarski smo AstraZeneco, ki nam jo je posodila, že vrnili?
Madžarski lahko cepivo vrnemo do konca leta. Zato se nič ne mudi.

Koliko je že znanega o najnovejši mutaciji virusa lambdi?
Lambdo imajo v tem trenutku v dveh mestih v Italiji. Po prvih raziskavah je ta nova mutacija kužna približno tako, kot delta, vendar pa je treba počakati, preden bomo vedeli kaj več.
Vprašanje je, ali je to različica, ki bo spodrinila delto ali bo delta ostala. Poleg lambde je še cela vrsta drugih sevov. Mutacije se razvijajo predvsem v državah, kjer je precepljenost majhna. Več, ko je prenosov, več je možnosti za mutacije.

Kdaj bomo v Sloveniji začeli cepiti s 3. odmerkom in katera cepiva se bodo uporabljala? Glede na študije, naj bi bila najbolj učinkovita Moderna?
V Sloveniji razpolagamo z zadostnimi količinami cepiva proizvajalca Moderna, ljudem pa, ne vem zakaj, Moderna ni všeč. Ustvarjajo se mnenja, ki nimajo strokovnega ozadja. Ta so osnovana na stiskah posameznikov, ki iščejo preprosto in hitro rešitev, kar je voda na mlin anticepilskih gibanj, ki v veliki meri izrabljajo te stiske za lastno propagando. Odgovor “zastrupili te bodo s tem cepivom” bo padel na plodna tla. Posameznika ne bo zanimalo kako je cepivo narejeno, prav tako zelo verjetno ne bo poiskal verodostojnih informacij, vprašal za drugo, strokovno mnenje, saj ga je ta hitri instantni odgovor zadovoljil in vsaj do neke mere pomiril njegov strah. Zato na tem mestu dodajam in poudarjam, poiščite verodostojne informacije, vprašajte svojega zdravnika, preverjajte informacije - možnosti je več kot dovolj.
Določene usmeritve govorijo o tem, da bi s 3. odmerkom lahko pričeli cepiti že v jeseni. Trenutno je to omogočeno imunsko oslabljenim osebam in osebam s presajenimi organi, vendar končne odločitve o množičnem cepljenju s 3. odmerkom na evropski ravni še ni. Vso energijo zdaj vlagamo v cepljenje s prvim in drugim odmerkom.

Jeseni bi cepili tiste, ki so bili cepljeni pred koliko časa? 
Ne vem natančno, kakšen bo časovni interval, tega bo vsekakor določila EMA, ki vseskozi bdi nad uporabo cepiv in mi se bomo ravnali po njenem strokovnem mnenju. Mislim pa, da se razmišlja v smeri da tisti, ki so bili decembra, januarja cepljeni, bi na primer zdaj lahko prejeli tretji odmerek.

S katerim cepivom?
Ni tako pomembno, je lahko Pfizer, Moderna in druga cepiva, registrirana v EU ...

Torej bo cepivo na izbiro?
Cepivo je na izbiro že nekaj časa in bo tudi v prihodnje.

In ljudje, ki so bili prva dva odmerka cepljeni z AstraZeneco, lahko prejmejo recimo Pfizerja?
Lahko.

Milan Krek | Avtor: Saša Despot Saša Despot

Kot vse kaže, bomo že ob začetku šolskega leta v rdeči fazi in bo v šolah veljal pogoj PTC. Dijaki imajo možnost samotestiranja, ali bo ta test veljal kot izpolnjeni pogoj za PTC?
Minister za zdravje je jasno povedal, samotestiranje da, toda do neke točke, potem pa ne več, ker bo nevarnost prevelika, da bi lahko dopustili, da se ljudje samotestirajo. Zahtevali bomo, da se testirajo s profesionalnimi testi ali pa se cepijo.

Ampak ti testi bodo plačljivi, tudi za dijake. 
Seveda bodo plačljivi, za vse razen za izjeme, ki so opredeljene v odlokih, ampak možnost cepljenja je veliko boljša kot testiranje bo pa brezplačna.

Številni delodajalci bodo imeli teža s plačilom testov, ki se bodo morali izvajati na 24 ur, ali lahko delodajalec …
… ali ima delodajalec težavo, ko vas pošilja na obdobni ali preventivni pregled na medicino dela, športa in prometa pa mora plačati 600, 700 evrov za vaš pregled?

Ne, ampak tak pregled se izvaja enkrat na daljše časovno obdobje, če prav vem, na pet let. Gre pa tudi za to, da zdaj obstaja alternativa, možnost cepljenja, ki je brezplačna.
Zopet smo pri percepciji. Odločitev o tem pa bo sprejeta na vladni ravni. Vsak delodajalec se mora zavedati, da lahko okužba zelo prizadene tudi proizvodnjo, pred časom smo komaj rešili Perutnino pivka pred zaustavitvijo delovnega procesa. Zato je v njegovem in v interesu delavcev, da delajo v varnem okolju, zato naj motivirajo zaposlene za cepljenje, pri tem mu lahko pomagajo zdravniki specialisti medicine dela. 

In če se zaposleni  ne želijo cepiti, ali lahko delodajalec grozi z odpustom?
Slej ko prej bo tudi to jasno.
Če gledam s svojega zornega kota, delodajalec ne bo grozil, ampak bo dal vedeti, da želi v svojem kolektivu zaposlene, ki ne bodo zbolevali, že to je velika spodbuda za cepljenje. Za primer bom vzel na primer veliko proizvodno podjetje, ki si preprosto ne more privoščiti, da trije, štirje zaposleni, ki delajo za tekočim trakom, zbolijo. To pomeni, da ga bo moral slej kot prej, ustaviti, zato bo svoje zaposlene predvidevam, raje spodbujal k cepljenju. Testiranje namreč predstavlja poseg v organizacijo dela, predvsem pa predstavlja finančen zalogaj tako za delodajalca kot zaposlenega. Zakaj bi ljudje plačevali teste in se hodili vsake tri dni testirat? Čemu? Ker se ne želijo cepiti, je edini odgovor.
Zakaj pa se ne želijo cepiti? Ker imajo zelo poenostavljene predstave o cepljenju, ker ne poslušajo stroke. Ker informacije iščejo na nepreverjenih spletnih platformah, družbenih omrežjih, kjer kroži ogromno dezinformacij, potvorjenih informacij, namesto, da bi iskal verodostoje vire.
Na NIJZ smo vzpostavili spletno stran cepimose.si, kjer so vse pomembne informacije o cepljenju, cepivih, cepilnih centrih digitalnem covid potrdilu in vsa gradiva, ki jih lahko uporabite za informativne namene. Vzpodbudno je, da beležimo vedno večji obisk te spletne strani. Delodajalci naj organizirajo izobraževanje za zaposlene in šele nato izvedejo cepljenje.

Želim si, da bi delodajalci za cepljenje svojih zaposlenih naredili še več. Nekateri med njimi so z vzgledom in dobro komunikacijo dosegli čudež in zagotovili visoko precepljenost med zaposlenimi. Veliko je odvisno od zavedanja in politike vodstva posameznih podjetij.
 

Ampak cepljenje je, vsaj za zdaj, odločitev vsakega posameznika. 
Da, cepljenje je prostovoljno, vendar to ne pomeni, da se v primeru, ko se nekdo ne želi cepiti, avtomatično predpostavlja, da mora biti testiranje zanj brezplačno. Ljudje morajo razumeti, da družba ne more dati 60 milijonov evrov za testiranja na pol leta za ljudi, ki se nočejo cepiti. V enem letu je to 120 milijonov, kar pomeni eno dobro opremljeno bolnišnico.
Enkrat moramo razčistiti, da gre za neresno obnašanje, ki ima tako strokovne kot finančne posledice. Na neki točki se ta zgodba zaključi. Povsem legitimno imajo tisti, ki se nočejo cepiti, pomisleke, vendar te odgovornosti ne morejo in ne smejo prelagati na druge, na primer tiste ki s(m)o se cepili. Torej morajo prevzeti odgovornost.
V smeri takega razmisleka pa ne gremo samo mi, ampak številne evropske države. V Italiji so že sporočili, da tisti učitelji, ki ne bodo cepljeni do 1. septembra, ne bodo v službi. Ne razmišljajo o tem, ali delajo proti njegovim pravicam pač pa v smeri, če nekdo želi delati, mora biti cepljen. Pika.

A se bo tako zgodilo tudi pri nas?
Tega zdaj ne morem napovedati, dejstvo pa je, da bomo morali razmišljati o tem, koliko nas stane razmišljanje določenega odstotka ljudi, kakšno škodo imamo zaradi tega in ali smo pripravljeni to specifiko tolerirati. Povsod obstajajo pravila, na primer najbolj enostavno "dress code” za obisk neke večerje. Če tega pravila ne boste upoštevali, vas bodo na vhodu zavrnili. Je bila v tem primeru tej osebi kršena pravica? Pri vsem skupaj gre za odgovorno ravnanje  - v prvi vrsti nas samih do sebe, takoj zatem do drugih in družbe. 

 
Komentarjev 94
  • sandi76 10:09 27.avgust 2021.

    "Saj ni treba. V cerkvi so se odločili, da bodo ukrepe spoštovali drugače. Imeli bodo meter in pol razdalje. Ali lahko tako pravilo naredite na hokejski tekmi? Nemogoče! " Totalna bedarija, v cekrvah se bodo drenjali tako kot na raznih ...prikaži večih njihovih procesijah, ampak za njih njih itak nikoli noben zakon ne velja. Tudi zato so ljudje tako nastrojeni proti tej vladi ! Cinizem brez primere !

  • sam1 06:24 25.avgust 2021.

    Pri dveh bogovih bo pa cerkev ja uredila to malenkost,kot je korona....

  • pravičnik77 03:01 23.avgust 2021.

    S tem intervjujem, prostim spisom Kreka, mi je dan argument več, da ne zaupam cepivu, ne zaupam zdravnikom in drugim kvazi dr. strokovnjakom... gre se ne toliko za zdravje ljudi, bolj se gre spet za statistike koliko cepljenih je v ...prikaži več državi, to da cepivo ne zavira širjenja bolezni itak ni pomembno. vse je tekmovanje, za rezultat so očitno dovoljene grožnje in polresnice, pri čemer so trditve in ukrepi kontradiktorni. mako naj človek komu verjame? V tej državi me verjamem nikomur več.