Parlamentarna preiskovalna komisija za ugotovitev politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij, ki so bili odgovorni za pripravo in izvedbo štetja izbrisanih v letu 2003 in 2009, takšno je njeno uradno ime, so podprli poslanci SDS, SLS in SNS.

Cilji preiskave

Komisija naj bi preiskala ali so bili uradno objavljeni izidi števila izbrisanih prirejeni političnim potrebam. Prav tako bo preverila politično odgovornost za neustrezno izvrševanje 8. točke odločbe ustavnega sodišča v času od začetka leta 2003 do oktobra leta 2004 in v obdobju od 22. novembra 2008 dalje. Posledici neizvrševanja naj bi bili ustvarjanje neenakosti pred zakonom in ogrožanje sistema javnih financ. Pod drobnogledom bo še sum o klientelizmu oziroma koruptivnem ravnanju nekaterih državnih funkcionarjev ter sum zlorabe ministrstva za notranje zadeve v politične namene v tem času.

V SDS trdijo, da vprašanje izbrisanih zaradi grozečih odškodnin postaja eksistenčni problem Slovenije, medtem ko se v SNS in SLS čudijo naraščanju števila izbrisanih. V vladnih SD in LDS trdijo, da gre za politiziranje, saj predlagatelji niso pristali na ugotavljanje odgovornosti za nastanek izbrisa. V Zares so preiskavo označili za poskus linča tistih, ki skušajo zagotoviti delovanje pravne države.  

Odprta vrata ministrice
Notranja ministrica Katarina Kresal je že zagotovila, da preiskava ne bo ustavila dela ministrstva. Hkrati trdi, da je predstavnike opozicije in predsednika pristojnega odbora v državnem zboru že večkrat povabila na pogovor, kjer jim je pripravljena odgovoriti na vsa vprašanja. "Nimam kaj skrivati. Popolnoma sem prepričana, da delam zakonito in to, kar je prav," je zagotovila.

Kresalova je izjavo Branka Grimsa (SDS), da bi moralo biti ime te komisije "preiskovalna komisija glede nesposobnosti koalicije", komentirala z besedami, da bi moralo biti ime preiskovalne komisije "preiskovalna komisija zoper pravno državo in zdrav razum".

Izdane odločbe

Po besedah notranje ministrice je bilo do sedaj izdanih okoli 2200 odločb, še okoli 300 jih je treba izdati. Pričakujejo, da bodo do konca maja končali z izdajanjem dopolnilnih odločb. Kresalova je tudi zatrdila, da še ni nobene pravnomočne sodne odločbe, ki bi dosodila plačilo odškodnine.

Grims: Draga nestrokovnost
V imenu predlagateljev je Grims zatrdil, da bo nestrokovnost in neznanje koalicije državo stalo izjemno veliko. Po njegovem mnenju bodo račune zaradi odškodnin izbrisanim plačevali še naslednji rodovi. Ob tem je dodal, da bi bilo pošteno, če bi tisti, ki so krivi za to, plačali odškodnine iz lastnega žepa.

Prav tako bi komisija morala ugotoviti, kako je mogoče, da je koalicija enkrat preštela 18.305 izbrisanih, nato pa je številka potem, "ko je srbski minister za diasporo dejal, da je ta številka prenizka", poskočila na 25.701.

Ministrica trdi, da so "strokovne službe MNZ delale več mesecev, da so prišle do končnih rezultatov", zato verjame, da so prave. Vzrok različnim številkam je po njenih besedah to, da je od začetka pojavljanja problema izbrisanih preteklo že 17 let. Medtem so se zamenjali upravljalci baz podatkov in tudi same baze, pri čemer se je "očitno tudi kakšna zadeva skrila".