Slovenija
14 ogledov

Kristali čakajo na priložnost

Institut Jozef Stefan Saša Despot
Majhna ekipa z malo denarja prekaša največje evropske znanstvene inštitute.

"Preden pridejo take stvari v praktično uporabo, po navadi mine nekaj let," pravi direktor Instituta Jožef Stefan (IJS) Jadran Lenarčič. Znanstvenikom IJS je kot prvim na svetu uspelo ustvariti magnetni tekoči kristal, za katerega si raziskovalci po svetu prizadevajo že več kot 40 let.
Magnetni tekoči kristali se uporabljajo pri napravah s prikazovalniki iz tekočih kristalov, kot so monitorji, televizije in telefoni. "Gre za princip. Tekoče kristale lahko zdaj reguliramo drugače. Namesto z električno napetostjo bomo lahko te v prihodnje upravljali z magnetnimi polji. To je lažje in cenejše. Laično rečeno bodo nekoč televizije imele zaslone, ki bodo učinkovitejši kot dosedanji," pojasnjuje Lenarčič in dodaja, da je do trenutka, ko bodo izdelali magnetne tekoče kristale, ki bodo komercialno zanimivi ter jih bodo začeli proizvajati v večjih količinah in uporabljati v napravah, še dolga pot.

Odkritje ni naša last

"S tem, ko je bilo odkritje magnetnih tekočih kristalov objavljeno, nismo več mi lastniki tega odkritja. Zdaj je v rokah vsega sveta. Mi smo sicer avtorji, vendar bodo tisti, ki delajo na tem področju, sami začeli raziskovati materiale, ki imajo še ugodnejše lastnosti. Potem se bodo pojavila podjetja, ki bodo za to pokazala interes," še pravi direktor IJS.

Denarja za eno kavo

IJS je edina slovenska ustanova med inštituti in univerzami, ki jo Evropska komisija uvršča med 50 najuspešnejših raziskovalnih inštitutov. Zaseda 27. mesto. "Tisti, ki so pred nami, so tudi desetkrat, morda 20-krat večji inštituti od našega. Če bi torej normirali glede na velikost, bi ugotovili, da naš inštitut po številu projektov spada praktično v evropski vrh," dodaja Lenarčič. Ali nas bo torej znanost potegnila iz krize? "Vsekakor, vendar ne iz te, ampak iz naslednje. Kar vlagamo v znanost danes, bo čez deset let omogočilo, da bo Slovenija tehnološko razvita," meni Lenarčič, ki poudarja, da je ta nosilec razvoja finančno podhranjen. "Slovenija vlaga v raziskave univerz in inštitutov za eno kavo na človeka na teden."

Projekti manjši in krajši

IJS se financira prek projektov, za katere se poteguje na domačem in tujem trgu tako v javnem kot zasebnem sektorju. Na leto izvedejo od 100 do 120 razvojnih projektov za naročnike iz gospodarstva. "Po letu 2005 smo povečevali prihodke iz gospodarstva za okoli 30 odstotkov na leto. Rast je trajala vse do leta 2008, ko se je začela kriza. Leta 2009 je sledila stagnacija, leta 2010 spet rast sodelovanja z gospodarstvom, prav tako je bilo predlani, lani pa ponovno stagnacija. Zanimivo je, da padca glede sodelovanja ni bilo. Projektov imamo celo vse več, vendar nimamo več denarja, saj gre za krajše in manjše projekte," sklene Lenarčič.

Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.