Pri plemenitenju prihrankov si je vedno treba postaviti vprašanje, koliko od privarčevanega lahko pogrešamo za dalj časa. Na podlagi odgovora se odločimo za strategijo. Seveda pa ne smemo pozabiti na pomembno dejstvo, torej koliko denarja sploh imamo na kupčku.
Ko imate malo denarja
“Vedno je dobro imeti rezervni sklad v primeru nepredvidenih dogodkov,” pravi
Andraž Grahek iz KD Group. Zato priporoča, da so prihranki v varnih oblikah
naložb, bodisi v skladu denarnega trga, ki je visoko likvidna naložba, ali vezanih vlogah na banki,
ki je manj likviden. To velja predvsem za privarčevana sredstva do okoli pet tisoč evrov. Z njim se
strinja tudi profesor na ekonomsko-poslovni fakulteti
Borut Bratina. Dodaja, da z nekaj tisočaki ne priporoča nakupa delnic in točk
vzajemnih skladov, saj so ti vezani na dodatne stroške (provizije za nakup, provizije za izstop,
provizije za vodenje raučuna pri borznoposredniški družbi in podobno).
Ga lahko pogrešate?
Če imate na voljo okoli deset tisoč evrov ali več, jih je smiselno razdeliti na dva dela –
pogrešljivega in nepogrešljivega. Prvi del, ki ga lahko pozabimo za od pet do deset let, enakomerno
razpršimo med delniške vzajemne sklade, ki vlagajo na razvite trge in trge v razvoju. Preostanek,
ki ga utegnemo potrebovati prej kot v petih letih, pa lahko razdelimo v manj tvegane naložbe do
trenutka, ko se bodo obrestne mere za te začele občutno zniževati. Takrat velja tudi del omenjenih
sredstev postopno preusmeriti v bolj tvegane naložbe, dodaja Grahek.
Raste le zlato
Številni so se v kriznih trenutkih odločili za vlaganje v žlahtne kovine.
Irena Moro iz družbe Moro priporoča naložbo v zlato, zato da zavarujete premoženje
in ohranite njegovo vrednost. Špekulativnih naložb pa ne priporoča, med njih šteje tudi srebro.
Zlato je sicer v zadnjem letu imelo 20-odstotno donosnost (v dolarjih), druge žlahtne kovine pa so
pridelale izgubo.
