"Lahko, da nam nihče ne bo hotel posoditi denarja"

Poslanka Pozitivne Slovenije Alenka Bratušek je v okviru poslanskih vprašanj na redni seji državnega zbora (DZ) premierja Janeza Janšo vprašala, zakaj so potrebni tako rigorozni ukrepi, pri čemer se najbolj varčuje pri mladih in visokem šolstvu, se znižujejo porodniške in ukinja brezplačni vrtec za drugega otroka.

Premier je zanikal glavne varčevalne ukrepe na socialnem področju, saj jih "ne delamo, ker bi si želeli, da v prihodnjih letih plače ne bi rasle in socialnih pravic ne bi bilo več. Nasprotno, delamo jih zato, da bi jih lahko plačali. V zadnjih treh letih tega nismo počeli, ampak smo se zadolževali. Če tega letos ne bomo naredili, bo prihodnje leto še hujše." Še danes na konferencah srečujete ljudi, ki so bili nekoč ambasadorji in so danes brezposelni ter iščejo delo v tujini, je opozoril na ukrepe, ki so jih tuje države sprejele pred časom in se tako soočile s težavami.

"Ukrepi niso dolgoročni trendi"

Poslanca SDS Jožeta Tanka je zanimalo, koliko časa bodo varčevalni ukrepi trajali. "Tukaj ne gre za reze, ki bi bili dolgoročni trendi." Posledice, če se ukrepi ne sprejmejo, lahko vidimo okrog sebe, "v Romuniji, Bolgariji ali nekaterih srednjeevropskih državah, kot je Latvija, ki že pred leti ni mogla financirati javne porabe, zato so morali število javnih uslužbencev znižati za 30 odstotkov". Bolje, da ukrepe sprejmemo danes, saj bodo čez leto dni potrebni veliko bolj drastični, je dodal Janša. "Če ukrepov ne sprejmemo, se nam lahko zgodi, da ne bo nikogar, ki bi nam hotel denar posoditi," je premier navedel primer Latvije.

"Ukrepi bi bili drastični, če bi morali ukinjati šole"

Poslanko SD Majdo Potrato je zanimalo, zakaj je treba zviševati normative in obremenitve učiteljev v šolstvu. Janša ji je odgovoril, da glavna težava niso primerjave, ampak to, da lahko tudi za izobraževanje porabimo samo toliko denarja, kot ga imamo. "Vendar ga nimamo. In to, da bosta v enem razredu otrok ali dva več kot do zdaj ali da bo učitelj učil eno uro na teden več, to niso drastični ukrepi. Drastični ukrepi bi bili, če bi morali ukinjati šole," je dodal.

V srednjih šolah je v OECD povprečje 24 otrok v razredu, pri nas 19, je kasneje pojasnil minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Žiga Turk. "Kar predlagamo s tem večanjem normativov, je ena ura več dela z učenci na teden. Zdaj je slovensko povprečje 16 ur in tudi po tem bi bili še vedno pod evropskim povprečjem, ki znaša od 19 do 23 ur." Prav tako je Turk navedel raziskave, tudi iz časa prejšnje vlade, ko je računsko sodišče ugotovilo, da niso opazili, da bi velikost oddelkov vplivala na kakovost šolanja. "Povečan normativ ne vpliva na slabšo kakovost," je dodal.

"Iz Afganistana bi morali oktobra letos"

Zakaj je vlada odločila, da naši vojaki oostajajo v Afganistanu do konca leta 2014 brez razprave, je vprašala poslanka Pozitivne Slovenije Melita Župevc.

Ne DZ ne pristojni odbori ne vlada niso nikoli sprejeli datuma umika vojakov, je odvrnil Janša in dodal: "Odbor je naredil oceno razmer, v roke smo dobili osnutek. V DZ ni bil poslan, ne vem, zakaj ne. Ta vlada je zmanjšala število vojakov, ki jih pošiljamo. Toliko, da ne bo kdo mislil, da Slovenija nosi ne vem kakšno breme v Afganistanu," je odgovoril Janša. "Enostavno nadaljujemo politiko, kot so jo vodile vlade doslej," je pojasnil, češ da bi težko govorili, da ta operacija obremenjuje davkoplačevalce, saj toliko denarja, kot ga vložimo, od zaveznikov tudi dobimo.