Slovenija
5 ogledov

Lani umrlo 25 delavcev

Žurnal24 main
Sindikati opozarjajo, da bi morali za varnost in zdravje pri delu narediti več – v praksi in pri predpisih.

V Sloveniji je lani po podatkih inšpektorata za delo v 23 nezgodah pri delu umrlo 25 delavcev. Uradnih podatkov o tem, koliko jih je umrlo zaradi poklicnih bolezni in drugih bolezni, ki so povezane z delom, ni. Ocene sindikatov pa za leto 2008 govorijo o sedemsto umrlih zaradi bolezni, ki so povezane z delom.

Po besedah izvršne sekretarke Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Lučke Böhm to svojo oceno opirajo na mednarodne primerjave in metodologijo Mednarodne organizacije za delo, po kateri je štiri odstotke smrti v posameznem letu mogoče pripisati boleznim, ki so povezane z delom.

Najpogostejši vzroki za bolniško odsotnost z dela in invalidnost so mišično-kostne bolezni, poškodbe in psihosomatska obolenja.

Sistem je slab
Nesprejemljivo je, da ljudje umirajo na delovnem mestu, poudarja in dodaja, da sistem varnosti in zdravja pri delu omogoča, da se tveganja predvidijo in preprečijo. Ob tem opozarja, da država še vedno nima predpisov, ki bi omogočali odkrivanje poklicnih bolezni, "zato je vse lepo pometeno pod preprogo".

Predsednik ZSSS Dušan Semolič je prepričan, da pomanjkanje predpisov za odkrivanje poklicnih bolezni ni naključje ter da za ureditev ni interesa pri delodajalcih in državi. Težko je dokazovati vzročno povezavo med boleznijo in delovnim mestom, delavci pa od delodajalcev izjemno težko uveljavljajo odškodnino. "Če bi bila ta pot drugačna, bi delodajalci v strahu zaradi odškodnine ravnali drugače in poskrbeli za zdravje delavcev učinkoviteje kot doslej," meni.

Največ smrti v gradbeništvu
Več kot polovica smrtnih poškodb se je po besedah Böhmove zgodila v gradbeništvu. Ta ostaja panoga z veliko stopnjo tveganja, a ne le zaradi narave dela, temveč tudi zato, ker v njej dela veliko migrantov, ki pogosto niso enako dobro usposobljeni za varno delo, ustrezno opremljeni in so deležni slabšega varstva.

Delamo veliko in intenzivno
Po intenzivnosti dela in nadurah je Slovenija v samem evropskem vrhu, pravi Semolič, ki je prepričan, da mora 18 milijonov nadur, o katerih govori podatek za leto 2008, "pustiti posledice na zdravju ljudi, ki delajo več, kot je normalno". Posledice negotovih razmer, v katerih so delavci, pa se kažejo tudi v psihosomatskih boleznih.

 

Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.