Prvi mednarodni dan gora je bil leta 2003. Pobuda za ta dan je prišla s strani organizacije Združenih narodov. Namen dneva je povečati zavedanje pri ljudeh, da so gore pravzaprav sestavni del življenja. Za nekatere dobesedno, saj živijo v gorskem svetu, drugi ga redno obiskujejo, tretji pa se pravzaprav ne zavedajo dovolj, kakšne koristi imajo od gorskega sveta.
Alpe že trpijo
"Pri nas je problem klimatskih sprememb opazen tudi zato, ker so gore vir pitne vode in te zaloge vode se hitro zmanjšujejo. V Sloveniji sicer malo manj, ker nimamo takih ledenikov, a celotne Alpe že trpijo. Vplivi klimatskih sprememb se v gorskem svetu čutijo tudi na drugih področjih – predvsem z vidika nesreč in plazov. To je zelo aktualen problem predvsem Himalaje ali Malezije," pravi podpredsednik Planinske zveze Slovenije (PZS) Rudolf Skobe.
Skobe misli, da se Slovenci sicer v veliki meri zavedamo pomembnosti gora. "Konec koncev imamo veliko gorovja in se lahko zavedamo pomembnosti. Če se tega ne bi zavedali, pa verjetno tudi ne bi imeli več 85 odstotkov gozda v državi. Bili bi taki kot Angleži, brez gozdov."
Lahko le še gasimo
A to, da smo "planinski narod" (v PZS je včlanjenih že več kot 58 tisoč članov v 159 planinskih društvih) ne pomaga pri zmanjševanju posledic klimatskih sprememb. Skobe pravi, da "lahko le še gasimo nastale posledice klimatskih sprememb, ki smo jih letos čutili tudi na planinskih poteh – denimo na Doliču in na Tošču lani."
Spremembe so že vidne
Pred časom je sicer PZS organizirala zanimivo, a slabo obiskano predavanje Lučke Kajfež Bogataj, v katerem je opozorila, da bo padavin še vedno veliko, vendar pa se bo amplituda bistveno spremenila. "Priča bomo velikim količinam padavin, kot je bilo že prejšnjo zimo na Kaninu. Takrat je zapadlo celo 10 metrov snega v kratkem časovnem obdobju, nato pa dolgo nič. Sneg se seveda nato zaradi visokih temperatur ne ohrani."
Pozimi so gore še lepše
Kljub temu da se (končno) bližajo bolj zimske temperature in sneg, vam na naslednji izlet v gore ni treba čakati do poletnih dni. "Vse gore so dostopne pozimi, tudi Triglav ali denimo Jalovec. A za tak podvig je potrebna ustrezna oprema ter vrhunska telesna pripravljenost. Zakoni fizike veljajo za vse, za usposobljene in slabše pripravljene. Tisti, ki so usposobljeni, se znajo stanju prilagoditi in ustrezno reagirati, ostali pa naj se raje podajo na lažje podvige. V bistvu so gore pozimi še lepše – več je miru, samote in užitka. Je pa res, da so stranski učinki – prebivalci gora, denimo ptice, nas pozimi ne pričakujejo in svojo energijo porabijo za to, da bežijo pred nami," še pravi Skobe.
Če spadate med tiste, ki bi radi že kmalu obiskali kak zasnežen vrh, se lahko podate na Viševnik nad Pokljuko, Veliko planino ali pa se denimo sprehodite do Tamarja in od tam naprej v višji gorski svet. Za tiste, ki si želite malo lažje in "tople" vzpone, pa bodo morda zanimivi izleti na Vremščico, Slivnico nad Cerknico, Slavnik ali ostale hribe na primorskem ter notranjskem delu Slovenije.
