Mednarodna avtomobilistična zveza (FIA) je na podlagi raziskave ugotovila, da kar tri ljubljanske zebre (na križišču Gregorčičeve in Igriške ulice, Kongresnega trga in Wolfove ulice ter Vegove ulice in Trga francoske revolucije) spadajo med deset najbolj nevarnih evropskih zeber.
"Rezultati nas niso presenetili. Nekaj takega smo pričakovali, ker vemo, kakšno je stanje v Ljubljani," pravi France Kmetič iz AMZS.
Najbolj varna je Slovaška
FIA je ocenila 310 prehodov za pešce v 31 evropskih mestih. Za najbolj varne prehode so se izkazali tisti v Bratislavi, Rotterdamu in Strasbourgu. Slednji ima največ "zelo varnih" prehodov za pešce, Rotterdam pa je mesto z največ pozitivno ocenjenimi zebrami. Najboljši trojici sledijo London, München, Dunaj in Dubrovnik.
Ljubljana ob Milanu in Neaplju
Med desetimi najslabšimi mesti pa najdemo tudi našo prestolnico. Najnevarnejši prehod za pešce je sicer v Milanu, mesto s samimi negativno ocenjenimi zebrami pa je postal Neapelj. Med pešcem najmanj prijazna mesta se uvrščajo še Budimpešta, Berlin in Rim.
Nevarna deseterica prehodov
V Ljubljani je FIA ocenila deset prehodov za pešce. Z oceno dobro so bili ocenjeni štirje prehodi (križišče Tivolske in Tržaške ceste, Slovenske in Rimske ceste, Zoisove ceste in Krakovskega nasipa ter Šubičeve in Trga republike), z oceno sprejemljivo dva (križišče Aškerčeve in Prešernove ceste ter Novega trga in Gosposke ulice), z oceno slabo pa že prej omenjena tri križišča ter še križišče Prešernove ter Šubičeve ceste. Ocenjevanje evropskih prehodov za pešce je sicer potekalo od junija do septembra letos.
Pešci niso vidni
"Ocenjevalna merila so zasnova prehoda, vidnost podnevi in ponoči, dostopnost do prehoda – to so glavna merila. Imamo nekatere zelo dobre prehode, a tudi nekatere zelo slabe," še pravi Kmetič in pojasni največji problem ljubljanskih prehodov: "Ko pešec stopi na prehod za pešce, ima načeloma prednost. Če voznik ne vidi pešca, pa se mu težko izogne. Zato je zasnova prehodov narejena na ta način, da mora biti pet metrov od prehoda prazen prostor, da je pešec viden. Tam ne smejo biti parkirani avtomobili. V Ljubljani pa pač ni tako."
Za pojasnila o varnosti in številu nesreč smo poklicali na PU Ljubljana, kjer pa po besedah Vinka Stojnška ne beležijo posebne evidence, ali se nesreča zgodi na prehodu za pešce ali drugje.
Sicer pa naj bi bila na prehodih za pešce problematična tudi spolzka masa, ki marsikomu povzroča težave med hojo. Ista masa se uporablja tudi za kolesarske steze.
