Mestna občina Ljubljana ima 18 pokopališč, vsa upravlja družba Žale. Kot je povedal direktor družbe Žale Robert Martinčič se pokopališča glede na potrebe pokopov občanov stalno širijo, kljub temu, da večjih težav s prostorom vsaj zaenkrat ni. Tretjo širitev pa bo dočakalo osrednjo ljubljansko pokopališče Žale.
Pokopališča se širijo glede na izkazane potrebe ter prostorske in zakonske omejitve. Tudi ob enakem številu umrlih slej ko prej pride do zapolnitve posameznega pokopališča, res pa je, da se število pokopanih v Mestni občini Ljubljana v zadnjem desetletju povečuje. V Ljubljani je trenutno na voljo 2500 praznih grobov, kar je dovolj za najmanj toliko umrlih in več, saj moramo upoštevati, da je v en grob možno opraviti več pokopov. Posmrtne ostanke je možno tudi raztrositi na za to namenjenih prostorih.
Letos sledi prva širitev od načrtovanih štirih faz novega dela Žal
Na osrednjem pokopališču Žale letno opravijo okoli 2200 pokopov, od tega 200 v nove grobove. Pokopališče se je razširilo že leta 2009, ko je bil dograjen del za žarne pokope in leta 2011, ko je bil dograjen del za klasične pokope. Letos bodo začeli s prvo od načrtovanih štirih faz širitve novega dela pokopališča Žale. V sklopu prve faze bodo uredili 8900 kvadratnih metrov novih površin z žarnimi polji ter prostorom za raztros in obodnim parkom. Predvidevajo kar 2000 novih žarnih grobov, razporejenih v žarne niše in talne žarne grobove. V vsaki od niš je prostora za štiri žare, tako bo po novem prostor za več kot 8000 umrlih.
Lani so razširili pokopališče Sostro, na katerem so zagotovili več kot 700 novih pokopnih mest ter parkovno površino za pokop z razstrosom pepela. V tem letu naj bi končali pokopališče Polje, v prihodnjih letih pa se bo nadaljevala širitev novega dela Žal, širila se bodo tudi pokopališča Vič, Rudnik, Štepanja vas in Šentvid.
Žale se bodo tudi v bodoče širile za potrebe občanov
Pred meseci je javnost razburila odločitev družbe Žale, da na osrednjem pokopališču ni primernega prostora za skupinski pokop slovenskih Romov iz Iške vasi. Martinčič na to odgovarja, da na pokopališču Žale ni prostora za postavitev tako velikega vojnega grobišča oz. se bo tudi v bodoče pokopališče širilo za potrebe občanov MOL in ne za pokope oziroma prekope pokojnikov iz drugih delov Slovenije. Pri tem pa ne gre le za vprašanje pokopa slovenskih Romov, ki jih sicer na pokopališčih v MOL ves čas pokopavajo, pač pa za vprašanje ureditve vojnih grobišč za širšo osredno Slovenijo, vključno s Kočevskim Rogom, na pokopališču Žale.
Avgusta 2017 je namreč Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo poizvedovalo o možni prostorski rešitvi za prekop oz. pokop posmrtnih ostankov žrtev, ki so pretežno slovenske narodnosti. V družbi Žale so jim takrat odgovorili, da je MOL veliko sredstev vložila v širitve pokopališč za pokope svojih občanov ter da nimajo prostora za omenjene pokope.
