Vlada je na torkovi seji potrdila predlog sprememb Zakona o socialnem varstvu (ZSV), s katerim se v slovenski pravni red prvič uvaja nova socialnovarstvena storitev podpora v skupnosti. Zakon hkrati ureja tudi področje podpore družinam z otroki s posebnimi potrebami, ki se dodaja kot nova skupina upravičencev.
O usodi predloga sprememb Zakona o socialnem varstvu (ZSV), ki med drugim uvaja novo storitev podpora v skupnosti za mladoletne in odrasle ljudi z oviranostjo, bo že jutri odločal Državni zbor. V podporo spremembam so se danes na novinarski konferenci zbrali tudi nekateri predstavniki nevladnih organizacij in strokovnih institucij. Poudarili so, da so predlagane spremembe nujne: "Posebej pomembno je izenačevanje pogojev delovanja nevladnih organizacij in javnih zavodov, kar uporabnikom zagotavlja večjo varnost, stabilnost podpore ter možnost izbire izvajalca – ne glede na njegovo pravno obliko."
"Predlagane spremembe Zakona o socialnem varstvu pomenijo pomemben korak k deinstitucionalizaciji in k uresničevanju pravice vseh ljudi do življenja v skupnosti. Z njimi Slovenija stopa na pot sodobne, vključujoče in človekovim pravicam zavezane družbe. Vlagatelji in podporniki novele pozivamo poslanke in poslance, da zakon podprejo in s tem omogočijo sistemsko, stabilno in pravično podporo ljudem z oviranostjo," dodajajo.
To jim omogočajo predlagane spremembe
"Ponosen sem na nevladne organizacije, saj smo pomemben izvajalec obstoječih skupnostnih storitev za ljudi z oviranostjo. Predstavljamo dobro osnovo za novo storitev podpora v skupnosti. Storitev vključuje tudi osnovno zdravstveno nego iz zdravstvene dejavnosti, ki jo nekatere nevladne organizacije kot koncesionarke že izvajamo in nam omogoča, da zunaj ustanov omogočamo ljudem z zahtevnejšimi zdravstvenimi potrebami življenje v skupnosti. Veseli nas, da Državni svet podpira spremembe Zakona o socialnem varstvu. Pozivam Državni zbor, da jutri stori enako," je dejal direktor Zveze Sonček Iztok Suhadolnik.
"Čeprav institucije v Sloveniji še vedno obstajajo, njihova zamenjava s strukturiranim prehodom na podporo v skupnosti ni stvar politične izbire ali zgolj moralne obveze, temveč jasno definirana pravna obveznost naše države, h kateri smo se zavezali z ratifikacijo Mednarodna konvencija o pravicah invalidov. Novela ZSV omogoča izvajanje storitve tudi nevladnim organizacijam, kar je ključno zaradi njihovih izkušenj in močne vpetosti v lokalno okolje. To povečuje dostopnost in prilagodljivost storitev, spodbuja inovativne pristope ter dopolnjuje delovanje javnih zavodov. Raznolik krog izvajalcev krepi kakovost podpore, uporabnikom pa zagotavlja večjo izbiro ter spodbuja socialno vključenost v skupnosti," pa poudarjajo v Pravnem centru za varstvo človekovih pravic in okolja.
"Ljudje z oviranostjo imamo pravico do svobode in neodvisnega življenja v skupnosti. Mnogi, ki so otroštvo in mladost preživeli v institucijah, so se soočali s hudimi posledicami institucionalizacije. Nekateri si zaradi dolgotrajnega bivanja v zavodih nikoli niso opomogli. Kdo je imel sploh možnost izbrati življenje v instituciji, če ni bilo alternativ? Predlagane spremembe ZSV prvič v praksi omogočajo resnično izbiro in dostojno, enakopravno ter vključujoče življenje v skupnosti," sporočajo z YHD – Društva za teorijo in kulturo hendikepa.
"Naša organizacija že vrsto let podpira ljudi z oviranostjo pri življenju v skupnosti. Mnogi so se z našo pomočjo preselili iz institucij. Soočamo se z nestanovitnim financiranjem, medtem ko se institucionalno varstvo financira avtomatično. Predlog sprememb ZSV to neenakost odpravlja in prinaša stabilno financiranje vseh izvajalcev podpore v skupnosti, tudi nevladnih organizacij. To je nujno, saj si uporabniki zaslužijo varno, predvidljivo in stabilno podporo," pojasnjuje Danijel Lenošek iz Zavoda Franko.
"V podjetju Želva, ki kot koncesionar v okviru javne mreže že več kot 20 let izvajamo storitve varstveno-delovnega centra (VDC) in institucionalnega varstva odraslih oseb z motnjami v razvoju, podpiramo predlagane spremembe Zakona o socialnem varstvu. Še posebej pozdravljamo vzpostavitev storitev podpore v skupnosti za odrasle osebe, saj bodo uporabnikom omogočile bolj samostojno življenje in večjo vključenost v lokalno okolje, ob hkratni zagotovitvi potrebne strokovne podpore. Zadnji amandmaji predloga ZSV nas vključujejo med izvajalce, saj tudi mi želimo uporabnikom, ki so vključeni v naše enote VDC, ponuditi tudi storitev podpore v skupnosti. Menimo, da je pravica uporabnikov do izbire ključna," dodaja Matevž Pirih iz Invalidskega podjetja Želva.
Da ne izgubijo svojega doma
Kot sporočajo z Ministrstva za solidarno prihodnost, se z novelo zakona uvaja storitev podpora v skupnosti kot temeljni mehanizem za uresničevanje pravice do življenja v skupnosti. Pomembna novost je ločitev storitve in nastanitve, kar uporabnikom omogoča, da ob menjavi izvajalca ne izgubijo tudi svojega doma. Predlog prinaša tudi odpravo administrativnih in tehničnih ovir za izvajalce, ki bodo lahko storitve izvajali v realnih, življenjskih pogojih, ter zagotavlja enak dostop do podpore za uporabnike – ne glede na to, ali storitev izvajajo javni zavodi ali nevladne organizacije.
Zakon tudi zastavlja široko mrežo izvajalcev, saj bodo storitve lahko izvajali tako javni zavodi kot nevladne organizacije s pooblastili, kar uporabnikom prinaša večjo izbiro in višjo kakovost.
"Spremembe v predlogu zakona predstavljajo pomemben korak pri uresničevanju Strategije deinstitucionalizacije 2024–2034, ki predvideva postopen in premišljen prehod iz institucionalnih v skupnostne oblike bivanj. Minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac je ob tem poudaril tudi, da Slovenija s tem vzpostavlja tudi pomemben pri uresničevanju Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov," opisujejo na ministrstvu.
Podpora družinam z otroki s posebnimi potrebami
S predlogom zakona se poleg uvedbe nove storitve podpora v skupnosti vzpostavlja tudi nova oblika pomoči za družine z otroki, ki imajo kompleksne težave, hujše bolezni ali motnje v razvoju, kot so avtizem, motnje v duševnem razvoju, gibalne oviranosti ali kombinacije teh dejavnikov.
Kot opisujejo, gre za družine, ki so pogosto močno obremenjene in prepuščene same sebi, kar lahko vodi v izgorelost in slabša kakovost življenja celotne družine. Zakon zato uvaja brezplačno storitev podpora mladoletni osebi, ki jo financira država in se izvaja na domu uporabnika. Storitev vključuje pomoč pri skrbi za otroka, gospodinjskih opravilih, vključevanju v skupnost, premestitvi iz institucionalnega varstva v domače okolje ter podporo pri zdravstvenih aktivnostih. Namenjena je otrokom in mladostnikom do 18. leta starosti z najtežjimi oblikami motenj ali bolezenskih stanj ter njihovim družinam, z namenom razbremenitve staršev in dviga kakovosti življenja celotne družine.
dezurni@styria-media.si
