Slovenija
46 ogledov

Lov za ocenami, ne znanjem

slovenija 01.09.10, Zoran Jankovic, OS Vic, sola, otroci, dijaki, prvosolcki, pr Anže Petkovšek
Deset let devetletke. Šola ne vzgaja, otroci so preobremenjeni, za učitelje kratka usposabljanja.

"Molk ob obletnici največjega projekta v zgodovini šolstva v samostojni Sloveniji vzbuja zlovešč vtis, da tisti, ki so pred leti načrtovali in uvajali novi šolski program, danes ne morejo našteti kaj dosti uspehov devetletke in hkrati nočejo odgovarjati na morebitna neprijetna vprašanja," je v odprtem pismu ob deseti obletnici devetletke ministru za šolstvo Jerneju Pikalu zapisal psiholog Kristijan Musek Lešnik .

Brez socialnih veščin

"Obiskovanje šole je nekakšen lov za ocenami in šola izgublja vzgojni pomen, saj so učitelji preobremenjeni s podajanjem in preverjanjem znanja, ne opremljajo pa otrok dovolj s socialnimi veščinami," meni psihologinja Lea Bezjak . Devetletka je prinesla številčno ocenjevanje tudi pri predmetih glasba, šport, gospodinjstvo. "Socialne veščine so otroci pridobili prav pri predmetih, kot so glasba, gospodinjstvo in šport. Tam so bili bolj sproščeni in učitelj jim je lahko v takem vzdušju predal veliko več kot zdaj, ko je večinoma vse skoncentrirano na ocene. Marsikateri učenec je pod velikim stresom, ker pri športu ne zmore dobiti visokih ocen," dodaja Bezjakova. "Glede na to, da so v devetletni osnovni šoli številčno ocenjevanje pri teh predmetih predlagale posamezne stroke in da se mnenje strok ni spremenilo, ne predvidevamo spremembe v ocenjevanju," pa pravi Boris Zupančič , vodja sektorja za osnovno šolstvo na šolskem ministrstvu.

Izbirni predmeti "kar nekaj"

Učenci sedmih razredov imajo 12 predmetov, med njimi tri izbirne. Zavod za šolstvo je v študiji leta 2007 ugotovil, da izbirni predmeti učencev ne obremenjujejo, saj jih ti izberejo iz lastnega interesa, kar jih pri učenju za izbrani predmet posebno motivira, zato pri teh predmetih dosegajo tudi višje ocene. "Dijaki pogosto povedo, da je bilo v osnovni šoli ocenjevanje pri izbirnih predmetih 'kar nekaj', in menijo, da so dobili višje ocene, kot so si jih morda zaslužili, kar ne vpliva dobro na njihovo samopodobo in zato niso prepričani o svojem znanju in sposobnostih," razlaga psihologinja.

Zmanjkuje denarja

Šolski terapevti ugotavljajo, da se pri otrocih pojavlja vse več čustvenih in vedenjskih težav, kar velikokrat pripisujejo zgodnejšemu vstopu v šolo, s katerim so otroci izgubili leto časa za igro. Kot pozitivno pa ocenjujejo integracijo otrok s posebnimi potrebami. "Kratkotrajna usposabljanja za delo z otroki s posebnimi potrebami so dobrodošla, a ne zadostna. Pomembnejše je poglobljeno izobraževanje o metodah dela in pomoči otrokom s posebnimi potrebami, a za to v Sloveniji zmanjkuje denarja," pa opozarja Branimir Štrukelj iz sindikata učiteljev.

Pri primerjavah pismenosti povprečni

Rezultati. V raziskavi Pisa 2009 so bili dosežki bralne pismenosti naših 15-letnikov nižji od povprečja OECD in Evropske unije. Izkazalo se je tudi, da vsak peti 15-letnik ni zmožen prepoznati osnovnih informacij, izpeljati preprostih sklepov in prepoznati glavne ideje v dobro označenem besedilu. Nekoliko boljši so bili rezultati raziskave pismenosti četrtošolcev PIRLS 2011. Med 49 državami se je Slovenija uvrstila na 24. mesto, med države s srednjimi in višjimi dosežki.

Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.